Darja Kocbek

 |  Mladina 6  |  Ekonomija

Na tanko z redkimi surovinami

Zahodne države skrbi, da 97 odstotkov redkih surovin pridobi Kitajska, ki je lani že omejila njihov izvoz

Razkošje redkih surovin

Razkošje redkih surovin
© Borut Peterlin

Ob podražitvah surovin na svetovnem trgu je vse več razprav tudi o zagotavljanju redkih surovin. To je 17 malo znanih elementov (skandij, itrij in lantanidi), ki so ključni za proizvodnjo nizkoogljičnih izdelkov, kot so hibridni avtomobili ali turbine za vetrnice, za proizvodnjo mobilnih telefonov in računalnikov, pa tudi vojaške opreme. Redke surovine so nepogrešljive v proizvodnji visokotehnoloških izdelkov in novih tehnologij. Zahodne države predvsem skrbi, da 97 odstotkov teh surovin pridobi Kitajska.
Poslanci evropskega parlamenta, ki so člani odbora za Industrijo, raziskave in energijo (ITRE), so konec januarja ugotovili, da bi EU morala imeti učinkovito strategijo za oskrbo z redkimi surovinami. Evropska komisija je to strategijo pripravljala pol leta. Ko jo je pred kratkim vendarle objavila, jo je zasenčil spor med Nemčijo in Francijo. Na zahtevo Francozov je komisija med ključne surovine uvrstila tudi kmetijske proizvode in energente, ker je treba stopiti na prste špekulantom, ki na blagovnih borzah povzročajo podražitve surovin. S tem je komisija razjezila Nemce, ki mešanju redkih materialov s kmetijskimi proizvodi in energenti nasprotujejo. Nemci so svojo nacionalno strategijo za oskrbo z redkimi surovinami in minerali objavili že lani.
Z njo so se odzvali na odločitev Kitajske, ki je lansko poletje za obdobje do konca leta zmanjšala izvozne kvote za 72 odstotkov glede na količine v enakem obdobju leta 2009. Izvedenec bruseljskega inštituta CEPS Roderick Kefferputz pravi, da so bile do konca 80. let prejšnjega stoletja glavni dobavitelj redkih surovin ZDA. Kitajska je pridobivanje začela pospešeno povečevati konec 70. let, preplavila trg in povzročila padec cen. Čeprav se je Zahod preveč zanašal na to, da se časi poceni redkih surovin nikoli ne bodo končali, problem lahko reši. Zaloge so tudi v ZDA, Kanadi, Avstraliji, na Grenlandiji in Švedskem. Z deli za tamkajšnje pridobivanje so že začeli. Kefferputz pravi, da mora Zahod ob tem poskrbeti tudi za tovarne za predelavo teh surovin, za vzpostavitev ustrezne proizvodne verige za nizkoogljične proizvode in proizvodnjo visokotehnoloških izdelkov.
Na ministrstvu za gospodarstvo so nam pojasnili, da aktivno sodelujejo z evropsko komisijo. »Naj omenimo, da je zunanja trgovina v izključni pristojnosti EU in da so aktivnosti držav članic v tem pogledu omejene na prepričevanje ter lobiranje pri tretjih državah. Problematika dostopa do surovin, med njimi tudi redkih zemljin, je uvrščena na seznam ključnih trgovinskih ovir, s katerimi se srečujejo evropska podjetja, ki jih evropska komisija v sodelovanju z državami članicami prednostno rešuje,« pravijo. Eden od instrumentov skupne trgovinske politike EU, ki pomaga pri zniževanju stroškov uvoženih surovin, so avtonomne tarifne opustitve in kvote.
Slovenska podjetja pošljejo zahtevke za določitev tarifne opustitve ali kvote na ministrstvo za gospodarstvo, od tam pa jih dvakrat letno pošljejo evropski komisiji v Bruselj, ki pripravi predlog, o katerem odloča svet EU. Od vstopa v EU je Slovenija na predlog domače industrije vložila 19 zahtevkov in 15 jih je bilo odobrenih. S 1. julijem 2010 je bila na predlog slovenskega podjetja na primer ukinjena carinska dajatev za uvoz redke zemljine samarija.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.