Darja Kocbek

 |  Mladina 10  |  Ekonomija

Slovenija je neto uvoznica jajc

S prvim januarjem 2012 je v EU predvidena prepoved reje kokoši nesnic v kletkah

Od prvega januarja 2012 v EU nihče ne bo več smel rediti kokoši nesnic v kletkah, je predvideno v evropski direktivi. Nekatere članice, zlasti nove, se s tem ne strinjajo in zahtevajo podaljšanje roka za prilagoditev. Evropska komisija se še ni odločila, ali jim bo ugodila ali ne. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je po razpravi na zasedanju ministrov za kmetijstvo v Bruslju izpostavil, da se Slovenija zavzema za spoštovanje zakonodaje o dobrem počutju živali, a kmetje imajo letos težave pri prilagajanju, saj cena krme za kokoši skokovito narašča, to pomeni, da se jim hkrati, ko morajo prilagajati svoje hleve novim pogojem za rejo kokoši, povečujejo tekoči stroški za rejo.
V Sloveniji mora način reje kokoši direktivi prilagoditi še 35 odstotkov rejcev, pravijo na gospodarski zbornici. Pravijo tudi, da letošnji razpisi, ki jih je ministrstvo za kmetijstvo objavilo za pridobitev denarja iz programa za razvoj podeželja, tem rejcem niso naklonjeni, »saj ne predvidevajo pridobivanja sredstev za prilagoditev obogatenih kletk«. V zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da so jajca od kokoši v kletkah običajno cenejša v primerjavi z jajci iz drugih oblik reje.
Reja v kletkah je najbolj intenzivna, po mnenju Znanstvenega veterinarskega odbora je neprimerna z vidika fizioloških in etoloških potreb živali. Na tej podlagi je bila sprejeta tudi evropska direktiva, ki s prvim januarjem 2012 prepoveduje rejo kokoši v kletkah. Talna ali hlevska reja je prav tako intenzivna reja, vendar pa se pri tej reji kokoši lahko prosto gibljejo po hlevu, jajca pa nesejo v posebej urejenih gnezdih. Ta reja omogoča boljše počutje kokoši, zato so jajca kakovostnejša v primerjavi s tistimi, ki jih nesejo kokoši, ki jih redijo v kletkah.
Prosta ali pašna reja je reja, pri kateri so kokoši čez dan, ko to dovoljujejo vremenske razmere, lahko zunaj. Po nekaterih podatkih vsebujejo jajca, ki jih nesejo kokoši, ki se lahko pasejo na prostem, manj skupne maščobe, nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več vitaminov in drugih zaščitnih snovi. Ekološka reja je reja, pri kateri so kokoši na prostem, hraniti pa jih je dovoljeno le s krmo, ki je pridelana brez uporabe zaščitnih sredstev (pesticidov, fungicidov) in mineralnih gnojil. Kdor ta jajca prodaja, mora imeti certifikat. Kmečka ali dvoriščna reja pa je namenjena predvsem za samooskrbo ter delno za prodajo na domu. Pri tej reji so kokoši na prostem od jutra do večera in si same iščejo krmo.
Na gospodarski zbornici pravijo, da je oskrba prebivalstva s svežimi jajci v lupini povsod po svetu pretežno lokalna, saj mednarodna trgovina ne dosega niti 2 odstotkov proizvedenih količin. Za oskrbo slovenskega trga jedilnih jajc je značilna visoka stopnja samo-oskrbe in direktne prodaje (40 odstotkov) končnim porabnikom. Zadnje podatke o oskrbi z jajci imajo za leto 2009. Kljub rasti porabe je takrat ostala neto uvoznica jajc, stopnja samooskrbe se je glede na leto prej zmanjšala za dve odstotni točki na 93 odstotkov. Jajc v lupini Slovenija letno uvozi približno 2000 ton, največ iz Italije, sledita Nemčija in Madžarska. V zvezi potrošnikov ugotavljajo, da je v Sloveniji na voljo vse več jajc, ki so obogatena z različnimi hranili, kot so selen in maščobne kisline omega 3.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.