31. 3. 2011 | Mladina 13 | Ekonomija
Kalkulator: Kratke novice
© Borut Peterlin
Nadzora ne bo
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Ekonomija
© Borut Peterlin
Nadzora ne bo
Evropski parlament in države članice se niso mogli dogovoriti o zakonodaji, ki bi predpisovala nadzor izdelkov iz mesa potomcev kloniranih živali, zato nadzora nad prodajo tega mesa v EU ne bo. Evropski parlament je vztrajal, da je treba predpisati označevanje vsega mesa potomcev kloniranih živali, države članice pa, da bi moralo biti obvezno le označevanje sveže govedine. Države članice pravijo, da bi nadzor vsega mesa povzročil vojno z državami, ki dopuščajo prodajo mesa potomcev kloniranih živali. To so zlasti ZDA in Argentina.
Pol tone smeti
Vsak državljan EU na leto odvrže približno pol tone smeti, a več kot polovica vprašanih je prepričanih, da ne ustvarijo preveč odpadkov, je pokazala anketa Eurobarometra. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik pravi, da smeti ne moremo preprečiti, zato je treba poskrbeti, da bodo uporabljene kot surovina. Veliko odpadkov (hrano, smeti z vrta ali mobilne telefone) je mogoče reciklirati. Samo z zmanjšanjem količine hrane, ki konča v smeteh, bi povprečno gospodinjstvo v EU na leto prihranilo okrog 500 evrov.
JV Evropa trg za slovenska podjetja
Več kot 70 odstotkov slovenskih neposrednih naložb v tujini gre v države nekdanje Jugoslavije, izvoz slovenskega blaga v države jugovzhodne Evrope pa znaša le 16,6 odstotka, pojasnjuje Dragan Kesič s koprske Fakultete za management. Slovenski izdelki so v jugovzhodni Evropi prepoznavni, zato lahko Slovenija postane pomemben igralec na tem trgu, je prepričana predstavnica fakultete Danila Djokić. Med prednostmi trgovanja na teh trgih je izpostavila poznavanje jezika, bližino, stroške in poznavanje mentalitete.
Promet leta 2050
Evropska komisija je predstavila strategijo za razvoj prometa do leta 2050. Do takrat bo med drugim treba poskrbeti, da v mestih ne bo več avtomobilov na fosilna goriva, s cest na železnico in reke pa bo treba preusmeriti 50 odstotkov tovornega prometa. Evropski komisar za promet Siim Kalas pravi, da prometni sistem lahko prekine svojo odvisnost od nafte, ne da bi bilo državljanom treba omejiti mobilnost.
Škoda je trikrat večja
Gospodarska škoda zaradi naravnih katastrof in nesreč je lani znašala 218 milijard dolarjev, ocenjujejo v pozavarovalnici Swiss Re. To je trikrat več kot leta 2009, ko so naravne nesreče in katastrofe povzročile za 68 milijard dolarjev škode. Zavarovalnice so lani izplačale odškodnino v skupnem znesku 40 milijard dolarjev, kar je 60 odstotkov več kot leta 2009.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.