31. 3. 2011 | Mladina 13 | Politika
En narod, ena država, ...
Bodo žrtve krasne nove madžarske druge republike tudi narodne manjšine?
Na Madžarskem snujejo novo ustavo. »Ustava za 21. stoletje« ji pravijo. Veljati naj bi začela prihodnje leto. In če jo bo parlament sprejel, bo, resnici na ljubo, Madžarska naredila še en, glede na njeno sedanjo oblast logičen korak v preteklost, saj nova ustava temelji na postulatih obujanja krščanskih korenin države in njene nekdanje veličine - »Velike Madžarske«. Žrtve »ustavne revolucije« pa bodo tudi narodne manjšine.
V preambuli osnutka ustave s podnaslovom »Bog varuj Madžare« so avtorji manjšine tako rekoč izbrisali z besedami: »Narodnosti in narodne skupnosti, ki živijo na Madžarskem, obravnavamo kot del madžarskega naroda«, raznolikost kultur pa le »spoštujejo«. Predstavniki trinajstih narodnih manjšin, med njimi tudi slovenske, so že zahtevali dopolnilo v ustavnem osnutku, s katerim mora madžarska država zagotoviti »celovito varstvo in krepitev« manjšinskih pravic.
Tudi v Sloveniji so se teden kasneje zganili. Najprej v SDS, saj je mag. Božo Predalič, predsednik odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Strokovnem svetu SDS, zapisal, da so »pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine na Madžarskem, kljub temu da so državljani Madžarske, po narodnosti še vedno Slovenci in kot taki ne morejo biti del madžarskega naroda«. Socialni demokrati pa so ob tem opozorili še na mednarodne dokumente za varstvo narodnih manjšin, ki jih je podpisala tudi Madžarska. Za Mlade liberalne demokrate je »skrb zbujajoča tudi formulacija, da Madžarska ščiti madžarski jezik, medtem ko naj bi jezike drugih narodnosti zgolj spoštovala, kljub temu da je obvezana spoštovati pravico do pouka v maternem jeziku«. Vsi pa tudi zahtevajo intervencijo slovenske države.
Za mnenje smo povprašali dobrega poznavalca manjšinske problematike dr. Borisa Jesiha, sicer državnega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dvomi, da bi si Madžarska upala sprejeti ustavo, ki »briše« manjšine. Opozarja pa na terminološki problem, ki je lahko nastal ob napačnem prevodu preambule v angleški jezik. »Nation v angleščini lahko pomeni nacijo kot skupnost državljanov ali pa narod kot kulturno skupnost. V prvem primeru torej to ni problematično, v drugem pa zelo, saj lahko vodi v identitetni inženiring v sovjetskem smislu, ko so bili vsi, ki so živeli v ZSSR, pripadniki sovjetskega naroda.« Tudi v največjem madžarskem časniku Népszabadság pravijo, da je angleški prevod osnutka ustave poln napak, poglavje »Ustava za 21. stoletje«, vključno s preambulo, pa napisano v arhaični madžarščini, ki jo je težko pravilno prevesti.
Sicer pa gre za nenavadno ustavo za današnji čas. Njen duh je prežet s poveličevanjem madžarstva. Že v preambuli je dolg seznam dogodkov in ljudi, ki narekuje, na kaj morajo biti Madžari ponosni: »na kralja Štefana, ki je pred tisočletjem ustanovil državo«, »na boj za preživetje, svobodo in neodvisnost«, »na »veličastne znanstvene dosežke«, »na boj naših ljudi, ki so obvarovali Evropo« itd. Avtorji so napaberkovali iz madžarske zgodovine kopico dogodkov, da bi se predstavili kot herojski narod. V tem kontekstu je »razumljiva« zgodba (kot sestavni del nacionalistične ideologije) o zanikanju trianonske meje po 1. svetovni vojni, ko so njeni avtorji na preprogi v Bruslju z zemljevidom Velike Madžarske predstavili to državo kot predsedujočo EU. Če prisluhnemo glavnemu avtorju ustave, poslancu vladajoče desnosredinske stranke Fidesz, Jozsefu Szajerju, da predlagana preambula parafrazira slogan Evropske unije o »enotnosti v raznolikosti«, se lahko nasmehnemo. Če pogledamo njegove druge izjave, pa je stvar bolj resna. Po njegovem »madžarska kultura pomeni velik prispevek k različnosti evropske enotnosti«. Po njegovem mnenju se kaže »evropskost« nove ustave tudi v poudarjanju prispevka njegove države pri ohranjanju evropskih vrednot, saj »smo prepričani, da smo z našim bojem proti Turkom v srednjem veku in z revolucijo leta 1956 pomagali braniti evropske vrednote«. Poleg tega so snovalci nove ustave avtorji ob poudarjanju »družinskih vrednot« izumili tudi novo volilno prakso, saj bodo lahko starši nepolnoletnih otrok glasovali v njihovem imenu, kar je seveda voda na mlin konservativnemu delu Madžarske, ki ima že tradicionalno več otrok. V ustavi pravica do splava ni omenjena, vendar na Madžarskem že pripravljajo zakon o prepovedi splava. Že nekaj časa na Slovaškem in v Romuniji buri duhove dvojno državljanstvo za pripadnike madžarskih manjšin v teh dveh državah. Osnutek ustave (za zdaj) še ne predvideva možnosti, da bi Madžari, ki živijo v drugih državah, dobili vse državljanske pravice ali celo volilno pravico, vendar lahko pota peljejo tudi v to smer. Za zdaj je Szajer le zapisal: »Pri pisanju predloga ustave me je vodil ideal enotnega madžarskega naroda, zato menim, da bi morala Madžarska čutiti odgovornost tudi do usode vseh Madžarov, ki živijo zunaj naših meja, spodbujati njihovo preživetje in razvoj, jim stati ob strani pri ohranjanju njihove madžarske kulture in spodbujati njihovo sodelovanje med seboj ter z Madžarsko.«
Kako daleč globoko v regresijo bo drsela Madžarska, ni mogoče predvideti. Za zdaj očitno tudi Evropski uniji njenega drsenja, kot se je pokazalo ob zakonu o medijih, ni uspelo preprečiti. Simptomatično je, da tudi v nekaterih drugih (zlasti vzhodnoevropskih) državah vidijo »madžarske rešitve« za obnavljanje družbene kohezivnosti, po ekonomski in finančni krizi, v uveljavljanju enostavnih, a staromodnih in izključevalnih mehanizmov za dosego teh ciljev. Je pred takšno nevarnostjo tudi Slovenija? Za zdaj ne. Morda pa je, če bi sodili po odzivu evroposlanca dr. Milana Zvera (SDS) ob vsesplošnih kritikah nove madžarske medijske zakonodaje, ki je madžarskim oblastnikom svetoval: »Ostanite močni«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.