31. 3. 2011 | Mladina 13 | Družba | Komentar
Mačka na vroči pločevinasti strehi
Umrla je Elizabeth Taylor, h'woodska zvezdnica, ki je anticipirala in zakoličila novodobno kulturo resničnostnih šovov
Elizabeth Taylor je bila tajno ameriško protikomunistično orožje. Bila je lepotica - in Amerika je njeno lepoto napihnila v absolut. Ne brez razloga. Vzemite le film Mačka na vroči pločevinasti strehi, v katerem je bila poročena z zapitim, zagrenjenim, apatičnim, impotentnim Brickom (Paul Newman), nekdanjim športnim asom, ki se je noče več niti dotakniti. Liz, ki se počuti kot mačka na vroči pločevinasti strehi, se mu s svojim maturantskim glasom ponuja in nastavlja: »Tako dober ljubimec si bil. Tako vznemirljivo je bilo.« Daj me dol! Pofukaj me! Toda Brick ne trzne. Zakaj se mu upira seks z najlepšo žensko na svetu? Film, posnet po drami Tennesseeja Williamsa, ponudi nekaj možnih odgovorov: ker ne more preboleti samomora svojega najboljšega prijatelja Skipperja, ker ga je Liz morda prevarala s Skipperjem in ker nima razčiščenih odnosov z očetom, mogočnim patriarhom.
Toda ti odgovori so le kamuflaža: v drami, po kateri je film posnet, ima Brickovo in Skipperjevo prijateljstvo homoerotični podton, ki si ga film - zaradi cenzure - ni mogel privoščiti. Vsaj ne eksplicitno. Rečeno enostavno: Skipper je gej, ki ga vabi in zapeljuje najbolj seksi ženska na svetu - in na koncu klone. Pofuka jo! Sporočilo je bilo jasno: Elizabeth Taylor je bila tako lepa, da so jo hoteli pofukati celo geji! In v tem je bil veliki propagandni trik: v petdesetih letih, na vrhuncu hladne vojne, ko sta si nasproti stala Komunizem in Svoboda, je Elizabeth Taylor - skupaj z Marilyn Monroe in drugimi h''woodskimi fatalkami - kazala, kako lepa, privlačna, seksi in hipnotična je Svoboda.
Ni čudno, da je leta 1958 odšla na turnejo po Sovjetski zvezi, kjer so jo doživljali kot čudež - bila je reklama za Svobodo in antireklama za Komunizem. Spremljal jo je njen tedanji mož, Mike Todd, največji showman na svetu, producent spektakla V osemdesetih dneh okoli sveta, ki je bil menda na tajni vohunski misiji za ameriško zunanje ministrstvo. Leta 1975 je nastopila v Modri ptici, prvem ameriško-sovjetskem filmu: v Leningrad je pripotovala s tono in pol osebne prtljage - ni kaj, to je bila dobra reklama za Svobodo, kapitalizem in družbo izobilja. Z vsakim prihodom, z vsako pojavitvijo, z vsakim nastopom je zamajala temelje Komunizma. In seveda, vmes je paradirala po Jugoslaviji, kjer je Richard Burton, njen tedanji mož, snemal Sutjesko. Igral je Tita - da naj sprejme to vlogo, ga je nagovorila prav Eliza-
beth Taylor. Vsaj tako se je hvalila. Če je hotela Komunizmu pokazati, kako lepa in kako seksi je Svoboda, potem je morala za dlje časa v Jugoslavijo - če pa je hotela v Jugoslavijo, potem je morala Burtona spraviti v lik Tita. Vedno se je zdelo, da ima na koncu jezika repliko iz King Konga: »Lepota je ubila zver.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.