Darja Kocbek

7. 4. 2011  |  Mladina 14  |  Ekonomija

Dars se še zadolžuje

Darsov dolg je konec lanskega leta znašal 4,1 milijarde evrov

Ponedeljkov shod Darsovih podizvajalcev

Ponedeljkov shod Darsovih podizvajalcev
© Borut Krajnc

Avtocestna družba Dars ugotavlja, da je lansko poslovno leto končala uspešno. Ustvarila je 30,5 milijona evrov čistega dobička, kar je bistveno več kot leta 2009, ko je dobiček znašal 10,2 milijona evrov. V Darsu pravijo, da je eden od razlogov za tolikšno povečanje dobička večji izkupiček od cestnine. Prihodki od cestnine so v letu 2010 znesli kar 92 odstotkov vseh prihodkov družbe.
Kot nam je pojasnil Marjan Koler iz službe za komuniciranje, je Dars v letu 2010 od cestnine pobral 290 milijonov evrov, kar je 52 milijonov evrov več kot v letu 2009. Od voznikov, ki kupujejo vinjete, je zbral slabih 131 milijonov evrov, kar je 23 milijonov evrov več kot v letu 2009, od prevoznikov, ki plačujejo cestnino, pa 159 milijonov evrov, kar je 29 milijonov evrov več kot v letu 2009.
Dars letos »upoštevajoč lansko rast« pričakuje za dve odstotni točki več prihodkov od cestnine, odgovarja Koler na vprašanje o načrtih za letošnji izkupiček od cestnine v primerjavi z lanskim. Ni pa pojasnil, koliko so letošnji načrti Darsa povezani z okrevanjem gospodarstva in oceno vlade in UMAR-ja o gospodarski rasti v Sloveniji, pa z ocenami o gospodarski rasti v EU, kar vpliva na tovorni promet. Po izbruhu krize leta 2008 se je namreč tovorni promet v Evropi precej zmanjšal, kar pomeni, da se spet povečuje v skladu z rastjo gospodarstva. Z besedami, da »ceno cestnine oziroma prodajno ceno vinjet v skladu s področnima zakonoma določi vlada«, pa Koler odgovarja na vprašanje, ali bo letos potrebna kakšna podražitev cestnine.
Cestnina je Darsov vir za odplačevanje kreditov. Na zadnji dan lanskega leta je glavnica njegovega dolga brez obresti znašala slabe tri milijarde evrov, skupaj z obrestmi pa je bil dolžan 4,1 milijarde evrov. Največja Darsova upnica je Evropska investicijska banka, ki ji je brez obresti dolžan dobro milijardo evrov. Pri tej banki se je Dars nazadnje zadolžil leta 2006. Darsovi krediti so zavarovani z državnim poroštvom, kar pomeni, da za njihovo vračilo jamči davkoplačevalec. Če torej Dars nima dovolj prihodkov od cestnine, da bi kredite lahko plačal, upnik pride denar terjat k ministru za finance, ki mora dolg poravnati z denarjem iz državnega proračuna, ali pa se dogovori za reprogramiranje kredita, to pa je podaljšanje roka za odplačilo oziroma najem novega kredita za poplačilo starega. Reprogramiranje kredita seveda ni brezplačno.
Marjan Koler zagotavlja, da Dars »tekoče poravnava vse obveznosti iz dolga, najetega za potrebe nacionalnega avtocestnega programa«. Pravi tudi, da Dars v letu 2010 ni reprogramiral nobenega kredita, še več, poleg kreditov, ki jih je moral odplačati, ker se je iztekel redni rok za poplačilo, je v celoti predčasno odplačal še kredit v višini 72 milijonov evrov. Leta 2010 je Dars odplačal 133,9 milijona evrov glavnic (to je skupen znesek za kredite v okviru rednega roka zapadlosti in predčasno odplačanega kredita) in 79,4 milijona evrov obresti.
Se pa je Dars v letu 2010 kljub visoki zadolženosti še na novo zadolžil. Ta zadolžitev je bila »v okviru planiranih vrednosti«, pojasnjuje Koler. Kakor je navedeno na Darsovi spletni strani, je družba lani najela 70 milijonov evrov kredita pri avstrijski banki za infrastrukturo Kommunalkredit.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.