Krediti se bodo podražili

V prihodnje gre pričakovati rast obrestnih mer

Evropska centralna banka je pravkar dvignila obrestno mero. Ljudi, ki imajo kredite, v takšnih primerih seveda takoj zanima, ali jim bodo tudi poslovne banke, pri katerih so najeli kredit, začele zaračunavati višje obresti. Kakor kažejo odgovori, ki smo jih dobili od naključno izbranih bank, na to vprašanje tudi ne dobijo povsem enakih odgovorov.
Igor Radovič iz službe za korporativno komuniciranje v Banki Koper je pojasnil, da bo dvig obrestnih mer, ki ga je izvedla Evropska centralna banka, na daljši rok povzročil tudi dvig obrestnih mer za kredite in depozite prebivalstva. »Verjetno bo rast obrestnih mer depozitov nekoliko nižja, kajti v tem trenutku so obrestne mere na depozite v Sloveniji višje kot v drugih državah EU,« je dodal.
Jelka Novak - Katona, svetovalka za odnose z javnostmi v SKB, pojasnjuje, da obrestne mere depozitov in kreditov niso vezane neposredno na spremembo ključne obrestne mere, ki jo določi Evropska centralna banka, pač pa na gibanje referenčne medbančne obrestne mere Euribor in poslovno politiko posamezne banke. Pričakovana višina obrestne mere, ki jo določi Evropska centralna banka, je že vgrajena v gibanje Euriborja v zadnjem mesecu. Gibanja obrestnih mer ni mogoče zanesljivo napovedovati, še posebej za daljše obdobje ne, razlaga Novak - Katonova.
Dvig referenčne obrestne mere bo vplival na splošno rast obrestnih mer. Za varčevalce se bo povišala donosnost depozitov. Kreditojemalci, ki imajo kredite po fiksni obrestni meri, dviga referenčne obrestne mere ne bodo občutili. Za kreditojemalce, ki imajo kredite po spremenljivi obrestni meri, pa dvig referenčne obrestne mere pomeni povišanje zneska obroka ob prvem naslednjem dvigu spremenljive obrestne mere. Ta je določen v kreditni pogodbi. To je običajno že naslednji mesec, najkasneje pa čez šest mesecev, pojasnjuje Aleš Tavčar iz banke Raiffeisen.
Da dvig ključne obrestne mere, ki jo določi Evropska centralna banka, za slovenske kreditojemalce ne pomeni nič dobrega, pravi Vera Kozmik Vodušek, izvršna direktorica Probanke. Temu dvigu bo seveda sledil dvig tržnih obrestnih mer (Euribor), posledično se bodo dvignili tudi zneski mesečnih anuitet pri kreditih s spremenljivo indeksacijo. Pri depozitih so slovenske banke po njenih besedah že zdaj pripravljene za privarčevane zneske komitentom plačati do dve odstotni točki več kot primerljive evropske banke. »V luči nadaljnje rasti tako ključne kot tržnih obrestnih mer (Euribor) ter zaradi oteženega zadolževanja slovenskih bank v tujini je v prihodnje pričakovati rast obrestnih mer za depozite in kredite vseh ročnosti,« pojasnjuje Kozmik Voduškova.
Dvig obresti za kredite s spremenljivo obrestno mero »v obdobju naraščajočih obrestnih mer« napovedujejo tudi v NLB. Pribitke bodo banke tudi v prihodnje oblikovale na podlagi razmer na slovenskem in evropskem trgu. V času, ko obrestne mere rastejo, se je najbolje pred tem zavarovati z najemom kredita z nespremenljivo obrestno mero, je pa v tem primeru ob sklenitvi kreditne pogodbe obrestna mera običajno višja, sporočajo iz NLB. Obrestno tveganje je mogoče znižati tudi z najetjem kredita s kombinirano obrestno mero, v tem primeru je obrestna mera nespremenljiva prvih pet let, potem pa je vezana na Euribor.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči