14. 4. 2011 | Mladina 15
Teža odločitve
Padec pokojninske reforme bi vodil v znižanje bonitetne ocene Slovenije, to pa bi močno podražilo kredite
Vlak za Lizbono ali za Bruselj?
© Borut Peterlin
Časi izredno poceni denarja so mimo. Evropska centralna banka je po zelo dolgem odmoru dvignila ključno obrestno mero z enega na 1,25 odstotka. Res je, gre le za četrt odstotne točke. A to je šele začetek. Obetajo se novi dvigi. Analitiki do konca leta pričakujejo še vsaj enega do dva dviga, obakrat za četrt odstotne točke, kar pomeni, da se bo ključna obrestna mera v evroobmočju povzpela na 1,75 odstotka letno. Nekateri analitiki pa že zdaj napovedujejo, da bo ECB ključno obrestno mero postopoma dvigovala tudi v letu 2012, tako da bo ta ob koncu prihodnjega leta dosegla 2,25 odstotka. To seveda pomeni, da bodo posojila čedalje dražja, najbolj zadolžene države, podjetja in posamezniki pa bodo vse težje odplačevali svoje dolgove.
»Dvig temeljne obrestne mere je dvig obrestnih mer Euribor. Te vstopajo v večino posojilnih pogodb s spremenljivo obrestno mero, tako da se bodo mesečni obroki za posojila povečali tako podjetjem kot gospodinjstvom. Zaradi tega se bo manj gospodinjstev odločalo za nakupe trajnih dobrin, kot so avtomobili, in investicije v stanovanja, prav tako pa bo prišlo do manjših podjetniških investicij. To bo zavrlo gospodarsko okrevanje,« opozarja ekonomist Sašo Polanec. »Povečanje cene denarja bo vplivalo tudi na javni dolg držav. Grčija, Portugalska, Irska in Španija so že v preteklosti izdale obveznice, ki imajo običajno fiksne obrestne mere. Vendar pa bodo za novo izdani dolg obrestne mere višje. Posledično bo moral biti primarni proračunski primanjkljaj, ki ne vključuje obresti, manjši. To bo sililo države k še večji restriktivnosti.« Tudi Slovenijo.
Zdaj stvari postajajo skrajno resne. Če v Sloveniji ne bomo sprejeli nujnih varčevalnih ukrepov in ključnih strukturnih reform, zlasti pokojninske, se lahko hitro znajdemo v portugalskem scenariju. Portugalska je za Grčijo in Irsko že tretja država evroobmočja, ki je zaprosila za zunanjo finančno pomoč. Do tega je privedlo dramatično poslabšanje položaja te države na mednarodnih finančnih trgih, potem ko je opozicija zavrnila četrti sveženj vladnih varčevalnih ukrepov, zaradi česar je vlada padla, boniteta Portugalske pa se je poslabšala kot nikoli prej.
Slovenci se sicer lahko še naprej tolažimo, da delež našega javnega dolga v bruto domačem proizvodu ni tako visok kot portugalski, toda to bi bilo le metanje peska v oči, saj dinamika rasti našega javnega dolga zbuja skrb. Po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka je Slovenija še najbolj podobna Portugalski, precej manj pa Irski in Grčiji. »Portugalska ni imela nobenih posebnih nepremičninskih zgodb. Prav tako ni imela posebnih slabosti v bančnem sistemu. Portugalcem tudi ni mogoče očitati tega, kar se očita Grkom, namreč da imajo zanič davčno upravo, ki slabo pobira davke. Težave Portugalcev so se začele že precej pred sedanjo krizo. Vse od prevzema evra jim je postopoma padala konkurenčnost. Tekoči račun plačilne bilance se jim je začel poslabševati že precej pred krizo, in to zaradi nekonkurenčnosti. Tu smo jim zelo podobni.«
Značilno za Portugalsko je, da se je njeno splošno ekonomsko stanje slabšalo postopoma. Prav zato se Mraku ne zdi tako nemogoče, da bi šla Slovenija po portugalski poti in bi bila sčasoma tudi sama prisiljena prositi za finančno pomoč EU in Mednarodni denarni sklad. »Če ne bomo uvedli ključnih strukturnih reform, bomo v nekaj letih verjetno prišli v situacijo, kjer je danes Portugalska. Treba se je zavedati, da bo morala nova portugalska vlada sprejeti varčevalni program, ki bo veliko ostrejši od tistega, zaradi katerega je padla prejšnja portugalska vlada. To lekcijo bi morali razumeti tudi v Sloveniji. Če se pri nas pokojninska reforma ne bo izvedla že zdaj, jo bo pač treba izvesti čez dve leti, pri čemer bo morala biti takrat bistveno bolj drastična,« opozarja Mrak. »Treba je biti zelo jasen: v primeru, da pokojninska reforma pade, bo padla tudi bonitetna ocena Slovenije. Z negativno napovedjo so nam bonitetne hiše to že jasno povedale. Sam menim, da je bonitetna ocena hudičevo pomembna, kajti ko se bo Slovenija enkrat začela omenjati v druščini perifernih držav, kot sta Grčija in Portugalska, bo lahko že prepozno.«
Kako je vse našteto povezano z dvigom obrestnih mer in posledično podražitvijo zadolževanja? Dvig ključne obrestne mere za četrt odstotne točke resda ne pomeni drastičnega skoka. Toda pomislite: po eni strani nas bodo teple vse višje obrestne mere ECB, saj je dvig za četrt odstotne točke šele začetek dražitve denarja, po drugi strani pa nas bodo zaradi morebitnega padca bonitete teple višje bančne marže. Padec bonitete namreč marže avtomatično podraži. Oboje skupaj pa bi pomenilo že kar hudo podražitev kreditov. »Temeljni problem je, da naša država preprosto ne funkcionira. Sporočilo, ki ga dobivajo finančni trgi, je, da ta vlada ni sposobna speljati nobene reforme,« še dodaja Mrak.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.