21. 4. 2011 | Mladina 16 | Politika
Kako daleč si pripravljen iti za denar?
O vlogi odvetnikov v procesu lastninjenja v devetdesetih letih in pri menedžerskih prevzemih desetletje kasneje
Na zdravje! Tedanji predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek, njegov naslednik Boško Šrot in odvetnika pivovarne Miro Senica (levo) in Stojan Zdolšek (desno)
© Sherpa
Odvetništvo ima na Slovenskem 150-letno tradicijo samostojne in neodvisne službe v pravosodju. Zadnja leta se tradiciji pridružujeta moč in vpliv. Odvetniki so zagotovo ena izmed tistih družbenih skupin, ki so iz obdobja politične in siceršnje tranzicije izšle močnejše, na ravni pravosodja pa so odvetniki nesporni zmagovalci. A iz tega obdobja nosijo s seboj tudi veliko odgovornost. Odgovornost, na katero niso bili nikdar klicani. Ne v zvezi s tranzicijo v devetdesetih letih, ko so sodelovali pri lastninjenju družbenega premoženja, ne v mnogih zgodbah o menedžerskih prevzemih sredi prejšnjega desetletja.
Ozadja teh zgodb se danes v številnih primerih razčiščujejo v kazenskih postopkih in tudi na sodišču. Obtoženi so predsedniki uprav in drugi visoki predstavniki gospodarskih družb, torej menedžerji, ki so prevzemali podjetja. Ne pa odvetniki, ki so jim v teh poslih svetovali. Najbolj svež je primer, ko je Nacionalni preiskovalni urad na tožilstvu vložil 14 kazenskih ovadb zoper nekdanje vodilne v Merkurju in Iskri Avtoelektriki, med drugim tudi zoper nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža. Med ovadenimi ni odvetnikov. Tudi ko je policija maja lani podala kazenske ovadbe v primeru najslavnejšega menedžerskega prevzema, prevzema Pivovarne Laško, ki ga je izpeljal Boško Šrot, med ovadenimi ni bilo pri poslih prisotnih odvetnikov, recimo kranjskega odvetnika Branka Lipovca. Ta je sicer bolj znan po tem, da je za vodenje privatizacijske komisije in pravne storitve pri neuspeli prodaji Telekoma pred leti od države dobil 259 tisoč evrov.
Odvetnike lahko razdelimo na kazenske in civilne, slednje posebej še na gospodarske. Oziroma jih lahko delimo glede na tri osnovne funkcije odvetnika. Da daje pravne nasvete in pravna mnenja, da zagovarja stranke v postopkih zaradi kršitev prisilnih predpisov države in da sodeluje pri gospodarskih poslih, kjer se sklepajo pogodbe. »Zlasti na tem zadnjem področju se kaže problem, da odvetniki zamižijo pred kodeksom odvetniške etike in služijo kapitalu, kar je včasih v nasprotju s pravnim redom,« je pred časom koprski odvetnik Danijel Starman kot soodgovorne v postopkih lastninjenja in menedžerskih prevzemov omenil tudi odvetnike. Ker je med njimi kljub pregovorni pripadnosti cehu zaradi ekspanzije odvetniških pisarn zadnjih deset ali dvajset let tudi precej konkurence in zavisti, smo o teh rečeh govorili s starejšo, recimo temu neobremenjeno generacijo odvetnikov. Na spremembe, ki jih je doživelo odvetništvo v zadnjih dvajsetih letih, na novo vlogo in vpliv, ki si ju je v tem času pridobilo, in na odgovornost, ki jo zaradi tega nosi, smo pogledali skozi oči upokojenih odvetnikov Rudija Šeliha in Borisa Grosmana ter še aktivnih odvetnikov starejše generacije Konrada Plauštajnerja in Mitje Stražarja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.