21. 4. 2011 | Mladina 16
Zadnji dnevi raja
Leta 2008, po izbruhu krize, smo zamudili zgodovinsko priložnost, da spremenimo svet. Ker se nismo uprli, smo zdaj postavljeni pred steno: reforme ali propad!
Knjiga: Razjezite se!
Lani, ob koncu oktobra, je v Franciji izšla mala knjiga, bolj knjigica ali pa knjižica, napol pamflet, napol manifest. Niti ne v Parizu, ampak daleč stran, na jugu Francije. Ni izšla pri kaki veliki, sloviti, etablirani založbi - ampak pri mali, garažni, relativno novi, tako rekoč neznani založbi (Indigène), ki je do sedaj garala na robu knjižnega trga in skušala preživeti s knjigami o Indijancih, kitajski medicini in takih rečeh. Knjiga, knjigica, knjižica je imela obetaven naslov: Indignez-vous! Po naše: Razjezite se! Toda: naslov po drugi strani ni bil nič posebnega - knjig, ki v svojih naslovih pozivajo k akciji, je bilo zadnja leta veliko. V resnici je bilo takih knjig preveč, da bi lahko s tem esejem računali na velik izplen, še toliko bolj, ker ga ni napisal kak blazno profitabilni francoski avtor, recimo pompozni Bernard-Henri Lévy, ki zdaj rešuje Libijo, ampak avtor, ki po vokaciji niti ni pisec - in ki je star že 93 let. Stéphane Hessel. In ta 93-letnik je Francoze pozval: Razjezite se! Angažirajte se! Popenite! Dovolj imate!
Stéphane Hessel, Francoz nemškega rodu (zgodba njegovih staršev je zgodba Truffautove klasike Jules in Jim), dobitnik kopice državnih odlikovanj (Legija časti ipd.), je nekdanji član francoskega odporniškega gibanja, francoski enobejevec, okej, francoski partizan. Ker med II. svetovno vojno ni hotel kolaborirati z nacisti, je prebegnil v London, kjer se je priključil generalu Charlesu de Gaullu in njegovi vojski v izgnanstvu. Ko se je vrnil v Francijo, da bi pred zavezniškim izkrcanjem v Normandiji naelektril odporniško gibanje, so ga Nemci prijeli in poslali v koncentracijsko taborišče Buchenwald, kjer so ga mučili in obsodili na smrt - in tudi usmrtili bi ga, če ne bi v zadnjem trenutku prevzel identitete nekega svojega mrtvega tovariša. Pobegnil je. Ujeli so ga. Ga v koncentracijskem taborišču Dora skoraj obesili. In potem je še enkrat pobegnil. Tokrat uspešno. Po vojni se je vključil v diplomacijo, sodeloval pri redakciji Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki so jo Združeni narodi sprejeli leta 1948 - in človekove pravice je potem tudi branil, doma in v tujini, odločno in prepričljivo.
Toda nihče ni računal, da bi lahko stari enobejevec, ki mu je čas že tako rekoč potekel, postal tak fenomen. »Fenomen Hessel!« In nihče ni računal, da bi lahko knjižica, ki je izšla brez pompa, brez marketinškega budžeta (živela je od ustne reklame) in v skromni začetni nakladi (8.000 izvodov), postala tak bestseller, pravzaprav superseller. Ponatisi so se vrstili z nadzvočno hitrostjo - in se, pol leta po izidu, še vedno: do sedaj so prodali že več kot milijon izvodov! Knjižica, ki dejansko - če odštejete opombe, pojasnila in ilustracijo - šteje le 14 strani (in ki jo prodajajo po 3,90 evra), je neustavljiva: na mesec še vedno prodajo po 200.000 izvodov in več. Jasno, vmes je postala tudi mednarodni fenomen, saj so jo prevedli v kopico jezikov - povsod jo najdete na listah bestsellerjev. Stéphana Hessla, ki je povzročil nepojmljivo vročico, zdaj razglašajo za »modernega Gandija«, za »novega Voltaira«, za »novega Rousseauja«, za »novega Sartra«, za »novi up levice«, za »tega, ki smo ga čakali«, za »tega, ki nam je manjkal«, za »preroka, ki se je vrnil z gore«, za »junaka nove dobe«. Ni čudno: zgrabil in obnorel je vse - stare in mlade, dijake in študente, intelektualce in delavce, brezposelne in zaposlene, ponižane in razžaljene.
Hessel, ki je manifest bolj narekoval kot pisal, je ljudi - predvsem mladino - pozval, naj se razjezijo, ali natančneje: mladino je pozval, naj se upre »produktivističnemu razmišljanju, ki je svet pahnilo v krizo«, naj se upre »mednarodni diktaturi finančnih trgov«, neoliberalni vulgarnosti, razbijanju socialne države, vse hujšemu razslojevanju oz. »poglabljanju prepada med revnimi in bogatimi«, zahodnemu izkoriščanju nemočnih dežel tretjega sveta in kršitvam človekovih pravic, tudi izraelskim kršitvam palestinskih pravic v Gazi, ki da je »zapor pod milim nebom« (s tem si je prislužil očitke, da je antisemit, pa četudi je sam judovskega rodu), naj brani »moderno demokracijo«, naj širi medijsko svobodo in ustavi vplive, ki jih imajo na medije bogataške elite, naj prepreči demoniziranje in maltretiranje ilegalnih priseljencev in naj se posveti skrbi za »etiko, pravičnost in trajnostno ravnovesje«, da naš planet ne bi postal »neprimeren za življenje«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.