Darja Kocbek

 |  Mladina 18  |  Ekonomija

Preprečiti zavajanje potrošnika

Evropski poslanci zahtevajo, da morajo biti črke na etiketah živil dovolj velike, oznake pa jasne

Označevanje živil danes

Označevanje živil danes
© Borut Krajnc

V evropskem parlamentu poteka zdaj končno usklajevanje o tem, katere podatke bodo morali proizvajalci živil obvezno navesti na etiketi in kako jih bodo morali zapisati. Poslanci, ki so člani odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano, se zavzemajo, da bi morali v direktivi o označevanju živil predpisati, da bi proizvajalci potrošnika morali obvezno obvestiti, kakšna je hranilna vrednost živila in v kateri državi je bilo proizvedeno. Zahtevajo tudi, da morajo biti črke dovolj velike, da jih bo potrošnik lahko brez težav prebral, informacije pa tudi ne smejo biti zavajajoče. Ni pa več govora o tem, da bi predpisali obvezno označevanje živil po sistemu semaforja glede na količino sladkorja, maščob in soli v živilu, ki se je v nekaterih državah, recimo v Veliki Britaniji, uspešno uveljavil.
Potrošniške organizacije in organizacije za zdravje podpirajo sistem semaforja, ker ugotavljajo, da proizvajalci živil potrošnika zdaj velikokrat zavajajo. Živila brez sladkorja recimo vsebujejo več soli ali maščob, ker živilska industrija tako zagotovi okus, ki ga živilu sicer zagotovi sladkor. Živila z nizko količino maščob pa običajno vsebujejo več sladkorja in podobno. Sistem semaforja potrošnika na to opozori, saj je na embalaži poleg zelene pike za sladkor recimo rdeča pika za maščobe. Pri označbah, kakršne veljajo zdaj, tega potrošnik večinoma ne ugotovi, saj je na etiketi na veliko navedeno le, da živilo vsebuje malo maščob ali je brez sladkorja. Zagovorniki sistema semaforja pravijo, da potrošnik potrebuje preproste oznake, ki jih hitro lahko prebere, saj v trgovini pogosto nima časa natančno brati podatkov in ugotavljati, kaj dejansko pomenijo. Velikokrat so namreč informacije na etiketi tako zapletene, da jih tudi predstavniki živilske industrije ne znajo razložiti.
Predlog direktive o označevanju živil je pripravila evropska komisija, v imenu držav članic o njej odločajo ministri, pristojni za zdravje in varstvo potrošnikov. Ti so na rednem zasedanju decembra lani s kvalificirano večino glasov dosegli politični dogovor o predlogu direktive. Ta dogovor so evropska komisija, belgijsko predsedstvo in živilska industrija označili kot pomemben napredek, organizacije za varstvo potrošnikov pa kot farso oziroma kot zmago živilske industrije, ki je za lobiranje porabila ogromno denarja.
Direktiva naj bi vsebovala tudi možnost opredelitve določenih področij na nacionalni ravni. To je pomembno, saj bi državam članicam omogočilo, da bi lahko same z nacionalnimi predpisi zahtevale obvezno označevanje živil po sistemu semaforja. Evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli je povedal, da evropska komisija podpira predlog, da bi za živila, ki jih trgovci prodajajo pod svojo blagovno znamko, morali obvezno navesti tudi proizvajalca.
Evropski poslanci se zavzemajo, da bi morali za vse meso, mleko in mlečne izdelke na etiketi navesti državo izvora. To bi morali navesti za omenjena živila, tudi če so zgolj sestavina v predelani hrani. Na etiketi bi moral pisati izvor živali, kje je bila rejena in kje zaklana. Končno odločitev o predlogu direktive o označevanju živil bo evropski parlament sprejel na zasedanju julija, živilska industrija pa bo imela tri leta časa za prilagoditev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.