Dr. Božo Repe

Dr. Božo Repe

17. 6. 2011  |  Mladina 18  |  Komentar

Ko ostanejo dejstva

Šele ko odstranimo vse, kar ne spada med dejstva, se pred nami izriše tisto, kar je v dvajsetih letih nastalo iz Slovenije

Čas enotnosti: Slavoj Žižek, Janez Janša in Igor Bavčar po obisku predsedstva SR Slovenije, 10. april 1989

Čas enotnosti: Slavoj Žižek, Janez Janša in Igor Bavčar po obisku predsedstva SR Slovenije, 10. april 1989
© tone stojko

Drugače od drugih vzhodnoevropskih držav je za Slovenijo na številnih področjih značilna neprimerno daljša »tranzicija«, ki ponekod sega v osemdeseta leta, drugod pa še veliko dlje v preteklost, vse tja do šestdesetih let (na primer razvoj posameznih družboslovnih disciplin in aplikacija teh disciplin v družbenem sistemu - recimo sociologija in politologija, skupaj z merjenji javnega mnenja, ki v Sloveniji potekajo od leta 1968; ekonomija, pravo - ustavna sodišča, ki jih je imela Jugoslavija od leta 1963, so v pravni znanosti ena od ključnih razlik med socialističnimi in postsocialističnimi državami; v novinarstvu prosto gibanje tujih poročevalcev, za Slovenijo značilno že v sedemdesetih letih; poznavanje drugih držav - Slovenci so še ob vstopu v EU potovali nekajkrat pogosteje od državljanov vzhodnoevropskih držav). Je Slovenija te prednosti obdržala? Je zato življenje v njej boljše, prijaznejše, socialno bolj vzdržno? Ima zato za prihodnjih dvajset let boljše možnosti?
Če bi človek odgovor iskal zgolj v tem, kar se kaže doma, bi rekel, da je politiki uspelo izenačiti Slovenijo z drugimi vzhodnoevropskimi državami in da morda obstajajo le še manjše razlike v BDP in v članstvu v nekaterih mednarodnih organizacijah. Še posebej v ideološkem smislu so prizadevanja, da bi zabrisali razlike, zanikali posebnosti, konsenzualni prehod in gradualizem tudi na širšem družbenem področju, naredili rez leta 1990 ter vzpostavili sliko o »totalitarnih« prejšnjih oblastnikih na eni in »disidentih« na drugi strani, očitna. Kar obsežen korpus literature o Sloveniji v svetovnih jezikih (pretežno seveda v angleščini) domačih in tujih avtorjev pa kaže precej drugačno podobo. In kar vas bo ob prebiranju presenetilo, ali pa morda niti ne, v Sloveniji vseprisotnih »analitikov« oziroma tistega, kar naj bi po slovenski, zlasti medijski percepciji bilo »uravnotežena« desna družboslovna znanost, tako rekoč ni oziroma je tega (če izvzamemo politično sponzorirane zbornike) zelo malo. Podrejanje mednarodnim primerjavam in standardiziranim merjenjem posameznih družbenih segmentov, ki je zaradi vedno večje dostopnosti podatkov tudi vedno bolj verodostojno, pač stvari postavi v veliko realnejši kontekst.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.