19. 5. 2011 | Mladina 20 | Ekonomija
Industrijska rast in stabilizacija?
K rasti industrijske proizvodnje in obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti v Sloveniji prispevajo predvsem pretežno izvozno usmerjena podjetja
© Borut Peterlin
Slovenija je marca imela z 2,2 odstotka drugo najvišjo rast industrijske proizvodnje v EU na mesečni ravni, pred njo je bila z 2,8-odstotnim povečanjem le Estonija, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Na letni ravni, torej v primerjavi z lanskim marcem, se Slovenija ni tako dobro odrezala, a jo 7,1-odstotna rast še vedno uvršča med uspešnejše članice EU. Na letni ravni je daleč najvišjo rast industrijske proizvodnje (32,7 odstotka) dosegla Estonija, s 14,5 odstotka in 13,7 odstotka ji sledita Litva in Švedska. Glavno vprašanje je, ali je rast v Sloveniji trajna ali lahko podobno spodbudne rezultate pričakujemo tudi ob polletju in konec leta. Rast proizvodnje je enako kot nove investicije podjetij spodbuda in podlaga za odpiranje novih delovnih mest in zaposlovanje podjetij.
Tina Nenadič iz Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) nam je pojasnila, da k rasti industrijske proizvodnje in obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti že od sredine leta 2009, ko se je začelo okrevanje, prispevajo predvsem tehnološko bolj zahtevne panoge. »Medletna rast je bila v prvem četrtletju tako najvišja v proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov, električnih naprav ter v proizvodnji drugih strojev in naprav. Te panoge so pretežno izvozno usmerjene in so po začetku krize ob krepitvi tujega povpraševanja okrevale najhitreje,« pravi Nenadičeva.
Rast industrijske proizvodnje je bila v letošnjem prvem četrtletju nekoliko nižja kot v povprečju v evroobmočju. Nadaljnje okrevanje ob ugodnih razmerah na tujih trgih v Umarju pričakujejo tudi v naslednjih mesecih, rast bo temeljila predvsem na izvozno usmerjenem delu industrije, pravi Tina Nenadič.
Podobno ocenjuje tudi evropska komisija v pravkar objavljeni spomladanski gospodarski napovedi. Letošnja gospodarska rast v Sloveniji bo po njeni oceni temeljila na izvozu. Neto izvoz bo letos prispeval polovico k realni rasti bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2012 evropska komisija vnovič napoveduje tudi rast izvoza storitev. Rast investicij bo letos še občutno pod ravnijo pred krizo, zlasti zaradi reševanja krize v gradbeništvu, zaradi upočasnitve rasti izvoza, šibke ponudbe bančnih posojil in visoke zadolženosti podjetij v realnem sektorju. Ker bodo skupaj z domačimi bankami ta podjetja v prihodnjih dveh letih morala reševati probleme, ki jih imajo s temi krediti, to utegne vplivati na znižanje gospodarske rasti v primerjavi s sedanjo napovedjo, opozarja evropska komisija. Za tiste, ki v Sloveniji iščejo zaposlitev, letos še nima ugodnih novic. Po njeni oceni bo zaposlenost še močno padla, naraščati bo začela spet leta 2012.
Svet Banke Slovenije se je s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji v Sloveniji seznanil v začetku maja. »Blagovna menjava se povečuje, ugodna gibanja nekaterih kazalnikov tujega povpraševanja pa nakazujejo nadaljevanje rasti izvoznih dejavnosti tudi na prehodu v drugo četrtletje,« so po seji sporočili iz Banke Slovenije. Ekonomski inštitut Pravne fakultete v Gospodarskih gibanjih navaja, da so se izvozna pričakovanja stabilizirala na ravni, ki je nad dolgoročnim povprečjem. Najbolj problematičen sektor ostaja gradbeništvo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.