Račun brez ustavnih sodnikov

Zakaj se pri vprašanju referenduma o družinskem zakoniku ne gre zanašati na ustavno sodišče

V protestu proti družinskemu zakoniku je očitno dovoljena tudi uporaba otrok (17. maj 2011)

V protestu proti družinskemu zakoniku je očitno dovoljena tudi uporaba otrok (17. maj 2011)
© Borut Krajnc

Čeprav predlog novega družinskega zakonika ne predvideva več izenačitve istospolne skupnosti s skupnostjo moškega in ženske in pravice do posvojitve za istospolne pare, se mu obeta referendum. SDS in Civilna iniciativa za družino in pravice otrok nista zadovoljni s »partnersko zvezo«, ki se po novem predvideva za istospolne pare, in s posvojitvijo otroka drugega partnerja. Celo več, opozicija in »civilna družba« zahtevata, da se družina uzakoni kot »mati, oče in otrok«. Sicer napovedujeta referendum. Tega bi SDS ob pomoči opozicijske SLS lahko zahtevala že v državnem zboru. Pa tudi civilna iniciativa bi, glede na permanentno medijsko ofenzivo, verjetno zbrala dovolj podpisov zanj. A zagovornikov izvirnega in kompromisnega predloga to ne skrbi, napovedani referendumski predlog, pravijo, bodo poslali v presojo ustavnemu sodišču. Ustavnemu sodišču, ki je pred slabima dvema letoma istospolno usmerjenost nedvoumno opredelilo kot osebno okoliščino, ki jo ustava v svojem 14. členu varuje v okviru enakosti pred zakonom.
Pa bi jih moralo kljub temu. Skrbeti namreč. Čeprav se sliši paradoksalno, bodo lahko še najmirnejši v postopku presoje zagovorniki »prave«, »naravne« in »zdrave« družine. Omenjene odločitve ustavnega sodišča še zdaleč ni mogoče enačiti z vsemi prihodnjimi. Za to morajo biti v vsakem posameznem konkretnem primeru izpolnjeni številni zahtevni pogoji, in to brez izjeme. Še posebej pri sedanjem stanju duha na ustavnem sodišču. Proti temu, da bi ustavno sodišče zaradi varstva človekovih pravic prepovedalo referendum o družinskem zakoniku, pa govorijo tudi številni, nekateri bolj, drugi manj posrečeni argumenti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.