26. 5. 2011 | Mladina 21 | Ekonomija
Suša bo dražila pšenico, ta pa kruh
© Arhiv Mladine
Letošnja letina pšenice bo zaradi suše v Severni Evropi manjša od pričakovane, opozarja Francija, ki velja za kaščo Evrope. Tudi v Sloveniji je po besedah ministra za kmetijstvo Dejana Židana pričakovati nižji pridelek, saj so kmetje v jeseni zaradi obilnih padavin, zaradi katerih s traktorji niso mogli na njive, posejali za 15 odstotkov manj polj. Manjša ponudba pomeni dvig cen, še posebej, če bosta Rusija in Ukrajina tudi letos ukinili izvoz žita. Še vedno pa cene žita na trgu napihujejo tudi špekulacije, zaradi katerih je žito, ki je ves čas v istem silosu, preprodano tudi petkrat. Kmet od tega seveda nima nobene koristi, potrošnik pa mora plačati višjo ceno kruha, zaradi dviga cene krmnih žit se podraži tudi meso. To se je v več državah v Evropi, tudi v Sloveniji, zgodilo lani.
Razpravo, kako vsaj omejiti špekulacije s cenami kmetijskih pridelkov na borzah, namerava Francija kot predsedujoča skupini najbolj razvitih držav in najhitreje razvijajočih se držav G 20, odpreti na zasedanju ministrov za kmetijstvo G 20, ki bo junija. Poljska delegacija pa je že na tokratnem rednem zasedanju ministrov za kmetijstvo v Bruslju zahtevala dvig interventne cene za žita za 30 odstotkov na 130 evrov za tono. Po njenem mnenju bi ta cena zagotovila večjo varnost proizvodnje in omogočila oblikovanje zalog, s katerimi bi stabilizirali cene na trgu. Slovenija je po besedah ministra Židana ta predlog podprla. Žito je po njegovih besedah glavni strošek za rejce prašičev in evropska komisija za odpravo težav v prašičereji ni naredila dovolj.
Evropska komisija ugotavlja, da so cene žita na svetovnem trgu visoke, dvig interventne cene pa bi povzročil zmanjšanje konkurenčnosti evropskega žita. Poleg tega je dvig interventne cene kot varnostni mehanizem predviden le v primeru resne krize. Komisija ne želi, da bi se vrnili v preteklost, ko je previsoka interventna cena zagotavljala rentabilnost prevelikemu številu proizvajalcev žita. Cene žita so danes na zgodovinsko visoki ravni, odločanje kmetov za njegovo pridelavo pa mora temeljiti na povpraševanju.
Minister Židan pravi, da ministri v razpravi niso omenili možnosti, da bi Rusija in Ukrajina tudi letos zaradi suše lahko ukinili izvoz žita. Iz Kitajske so že februarja prišle novice, da je zaradi najhujše suše v zadnjih 60 letih na severu države ogrožena pridelava žita. Na tem območju pridelajo več kot 80 odstotkov vsega žita na svetu. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je takrat opozorila, da je suša na Kitajskem lahko zelo resen problem, ki lahko ogrozi zimski pridelek pšenice. Položaj lahko postane kritičen.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo se je v letu 2009 stopnja samooskrbe z žitom v Sloveniji v primerjavi z letom 2008 znižala s 63,5 na 53,5 odstotka, samooskrba s pšenico pa s 55,1 na 45,9 odstotka. Polovico žita, ki ga v Sloveniji porabimo, moramo torej uvoziti. Dokler je ponudba na svetovnem trgu dovolj velika, to ni problem, do pomanjkanja pa prevelika odvisnost od uvoza lahko privede takrat, ko je ponudba manjša od povpraševanja, saj bo vsaka država najprej poskrbela zase. EU sicer pridela več pšenice, kot je porabi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.