Marjan Horvat

26. 5. 2011  |  Mladina 21  |  Svet

»Besni« Španci v mali revoluciji

Protesti na spletu, na ulicah in trgih proti tradicionalnim upravljavcem države

Od sredine maja je na ulicah španskih mest na tisoče španskih državljanov in priseljencev, ki političnim in ekonomskim elitam sporočajo: siti smo brezbrižnosti ljudi, ki smo jih izvolili, da bi nas zastopali, nismo le blago v rokah bančnikov in politikov. To je glavno sporočilo privržencev gibanja 15M, ki se je poimenovalo kar po datumu začetka protestov - 15. maju.
Protestno gibanje, ki se je začelo kot evropski »odmev« na demokratične revolucije v arabskem svetu, si je v Španiji, četudi gre hkrati za protivladne proteste, izbralo za tarčo nezadovoljstva tradicionalne mehanizme politične zastopanosti, ki se izražajo v plenilski naravi političnih strank, neuveljavljenih načelih vladavine prava in neverodostojnih sindikatih.
Gospodarske in socialne razmere v Španiji so sicer take, da so ljudje na robu obupa. Država se »ponaša« z najvišjo, 21-odstotno, brezposelnostjo v EU (5 milijonov brezposelnih). Najbolj prizadeti so mladi, kajti kar 45 odstotkov jih je brez dela. V zadnjih dveh letih je zaradi krize četrtina podjetij zaprla vrata, zaposlene pa poslala na ulice. Razmere so torej povsem drugačne kot na primer v Nemčiji, kjer je brezposelnost bistveno nižja (7,4-odstotna), gospodarstvo pa se je hitro in učinkovito izvilo iz krize in že dobro leto se država ponaša z gospodarsko rastjo. Nemčija vabi mlade in prodorne strokovnjake iz Evrope, naj ji pomagajo ponovno ustvariti »gospodarski čudež«, Španijo pa je v minulih treh letih zapustilo 110 tisoč ljudi, večinoma izobraženih moških, mlajših od 35 let.
Lani je španska socialistična vlada premiera Luisa Zapatera (PSOE) uvedla ostre varčevalne ukrepe in ni klonila pred splošno stavko in velikimi protesti sindikatov. Ti so opozarjali, da so vladni varčevalni ukrepi s krčenjem stroškov za socialo, privatizacija in omejevanje javnih storitev (javno zdravstvo, šolstvo itd.) v bistvu najbolj grob neoliberalni program, ki ga uveljavlja socialistična vlada. Sindikatom je spodletelo in niso dosegli ničesar. Tudi zato jim ljudje ne zaupajo več. Protesti na španskih ulicah in trgih so pravzaprav posledica razočaranja nad politiko socialistov. Večina protestnikov je leta 2008 volila socialiste, zdaj pa spoznavajo, da je pravzaprav vseeno, katero stranko volijo, saj je celotna politična elita ujeta v matrico ekonomskih politik po diktatu trga. Zanimivo je, da je oblast za minulo soboto prepovedala javna zborovanja in proteste, saj naj bi veljal 24-urni predvolilni molk. Protestnikov to ni ganilo, oblast pa si tudi ni upala poseči po strožjih ukrepih za zagotavljanje predvolilnega molka. Demonstranti so še bučneje kritizirali »sistem« in zahtevali večjo odgovornost in transparentnost pri upravljanju javnih zadev.
Mnenja političnih analitikov o dogajanju v Španiji so različna. Nekateri pravijo, da gre za »postdemokratične« ali »postideološke« proteste, spet drugi so jih označili tudi za »nov način razumevanja politike« ali celo »zavrnitev politike«, kar v Španiji dejansko pomeni zavrnitev dveh glavnih političnih strank, ki se izmenjujeta na oblasti.
So pa ti protesti artikulirani in dobro organizirani. Pripravilo jih je združenje civilnodružbenih zvez, med njimi sta največji »Democracia Real Ya« (Prava demokracija zdaj) in »No les Votes« (Ne glasujte zanje), ki so skupaj privabile na ulice desettisoče ljudi vseh generacij, čeprav prevladujejo mladi. Mladi in izobraženi, ki so povezani s spletnimi omrežji, nekateri pa demonstrirajo fizično, ne zapuščajo prizorišč protesta, saj tam kar šotorijo. V Španiji protestnike že od začetka imenujejo »los indignados« (Besni!), kar naj bi, opozarjajo nekateri opazovalci, pričalo o posnemanju metod upora v Severni Afriki. Kajti po mnenju italijanskega političnega filozofa Antonia Negrija »arabske množice prihajajo z novimi idejami in dajejo zgled našim družbam, kako se lotiti družbenih sprememb«, vendar so razmere na evropski celini bolj zapletene in zavoljo tega je težje artikulirati zahteve različnih skupin protestnikov. Najjasnejše zahteve so oblikovali v organizaciji Democracia Real Ya (Prava demokracija zdaj!). Takole se predstavijo: »Smo navadni ljudje, kot vi: zjutraj se zbudimo, se odpravimo v šolo, v službo ali na zavod za zaposlovanje ... Nekateri med nami so bolj progresivni, drugi bolj konservativni, nekateri so verniki, drugi ne. Nekateri sledijo neki ideologiji, drugi se imajo za apolitične, toda vse nas skrbi politično, gospodarsko in družbeno okolje, v katerem živimo.«
V svojem manifestu poudarjajo, da bi država morala varovati državljane, zagotavljati bi morala pravico do dela in stanovanja, politiki bi morali biti izvrševalci ljudske volje, to pa se lahko zgodi le z uveljavitvijo participatorne demokracije. Avtorji manifesta vidijo rešitve za družbeni napredek v spremembi ekonomskega modela, ki zdaj temelji le na pobudah za akumulacijo kapitala, druge razsežnosti, socialne, ekološke itd., pa zanemarja. Pa tudi v spremembi političnega sistema, saj španski protestniki etabliranim političnim strankam sporočajo: »Vi nas ne predstavljate!«
Očitno je strah zdajšnjih političnih in drugih elit v španski družbi pred »neznanimi« civilnodružbenimi gibanji, ki se povezujejo v mreže in hočejo preobraziti politično in gospodarsko ureditev v državi in širše v Evropi, velik. Revolucije sicer ni mogoče pričakovati, lahko pa se zgodi, da bodo politične stranke, tiste na oblasti in one v opoziciji, zaradi nemoči obvladovanja gospodarskih in socialnih razmer prisiljene v obliki »koncesije« odstopiti vsaj del politične moči - v obliki participatorne demokracije - državljanskim skupnostim. Morda se ne bo zgodilo jutri, zagotovo pa se bo, kajti poznavalci pravijo, da se v Španiji dogaja mala revolucija, ki bo pustila pečat na prihodnji podobi parlamentarne demokracije v Evropi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.