»Če ne bakteriofagi, kaj?«

Vroclavski inštitut je poleg Inštituta Georgeja Eliave v Tbilisiju najpomembnejše svetovno središče za bakteriofagno zdravljenje, dr. Górski pa poleg v podnaslovu navedene funkcije opravlja še delo profesorja na Medicinski univerzi v Varšavi, je tudi njen nekdanji rektor, podpredsednik Poljske akademije znanosti ter vodja Komisije za bioetiko pri poljskem ministrstvu za zdravje.

Kako obetavna je po vašem bakteriofagna terapija za boj proti bakterijam, odpornim proti antibiotikom?

> Na vaše vprašanje bom odgovoril z vprašanjem. Ali imamo danes kakršnokoli realno alternativo? Naj navedem primer. Bolnik ima smrtno nevarno okužbo z bakterijo, ki je odporna proti vsem dostopnim antibiotikom. Kaj naj storimo z njim? Seveda morda še vedno obstajajo zapleteni in dragi antibiotiki z vsemi stranskimi učinki, ki pa jih je, posebej v revnejših državah, težko priskrbeti. Kot veste, se tako rekoč vsaka država spoprijema s krizo zaradi stroškov svojega zdravstva. Postavljam vam torej retorično vprašanje, ki je po mojem tudi najboljši odgovor - če ne bakteriofagi, kaj? Ne govorim o možnostih v prihodnosti, ker samo bog ve, kaj bo prinesla prihodnost. Ne trdim, da so bakteriofagi optimalen in najsodobnejši način. Ampak če ne bakteriofagi, kaj, praktično, je mogoče takemu bolniku ponuditi v izjemnih razmerah?

Pa menite, da bakteriofagna terapija lahko premaga ovire, ki preprečujejo njeno uveljavitev v zahodni medicini, na primer strogo regulacijo?

> Nedavno je morala evropska komisija odgovoriti na vprašanje, kako bi obravnavala bakteriofage, v kateri regulatorni okvir naj bi spadali. To je kontroverzna zadeva. Če vprašate biologe, ali so bakteriofagi oblika življenja, boste dobili različne odgovore. Dotaknemo se vprašanja, kje se začne življenje. Kakorkoli, komisija je odgovorila, da bi morali biti bakteriofagi registrirani kot medicinski proizvod, to pomeni, da v Bruslju niso pripravljeni odpreti posebne poti za registracijo bakteriofagov. To razumem, ker če bi v tem primeru odobrili posebno pot, bi takoj dobili nove zahteve po posebni obravnavi drugih terapij. Vendar pa, če upoštevamo dramo zaradi bakterijske odpornosti proti antibiotikom, prepuščam vašemu premisleku, ali je to primeren zadnji odgovor komisije. Vem, da so številni strokovnjaki enakega mnenja kot jaz. To je vprašanje politike, jaz pa sem znanstvenik.

Kako je bakteriofagna terapija urejena na Poljskem, ki je članica Evropske unije?

> Prvič, uporabljamo jo na podlagi Helsinške deklaracije Svetovnega zdravniškega združenja. To ni zakon, je pa priporočilo, ki je splošno sprejeto in med drugim pravi, da zdravnik, ko obravnava bolnika, pri katerem so vsi dostopni uveljavljeni načini zdravljenja odpovedali, lahko uporabi terapijo, ki še ni uradno odobrena, ima pa razumno podlago in bi po njegovi presoji bolniku lahko pomagala. Drugič pa imamo na Poljskem zakon o zdravniški službi s podobnimi določbami, ki vsebuje še zahteve, da morajo tako terapijo predhodno odobriti pristojna komisija, bolnik in njegova zavarovalnica. Na našem inštitutu zdravimo le bolnike, pri katerih zdravljenje z antibiotiki ni bilo uspešno. Drugih ne sprejemamo. To moram jasno povedati.

Koliko teh bolnikov si po zdravljenju z bakteriofagi opomore?

> Ne bi uporabil tega izraza. Gre za zelo bolne ljudi, ki so jih prej tudi po več let neuspešno zdravili, naš postopek zdravljenja pa težko povzroči čudežno ozdravitev. Raje bi rekel izboljšanje stanja. Koliko ljudem lahko pomagamo, pa čeprav le začasno? Po naši kritični presoji se to zgodi v 40 do 50 odstotkih primerov.

Prav zdaj izvajate klinično raziskavo, v okviru katere preizkušate učinkovitost bakteriofagne terapije. Lahko poveste kaj več?

> Do zdaj še nismo opravili formalne klinične raziskave, torej randomizirane, dvojno slepe in kontrolirane s placebom. Razlog za to je pomanjkanje podpore. Take raziskave so izjemno drage. Zelo smo si prizadevali pridobiti zadostna sredstva, vendar pa je to brez podpore farmacevtskih korporacij tako rekoč nemogoče. Farmacevtskih podjetij pa nekaj, kar je cenejše od antibiotikov, ne zanima. Kadarkoli me vprašajo, zakaj bakteriofagna terapija ni splošno priznana, odgovorim, da je eden glavnih razlogov ta, da je cenejša od antibiotikov. In potem to ponovim še enkrat, da me zagotovo razumejo pravilno. Dejansko smo pred leti opravili primerjavo stroškov bakteriofagne terapije in sodobnih antibiotikov. Bakteriofagi so 10- do 20-krat cenejši.

Vendar pa brez ustreznih kliničnih raziskav ni možnosti, da bi jih lahko uradno registrirali ...

> Vsekakor. Seveda si prizadevamo, da bi se temu čim bolj približali. Vendar pa navsezadnje registracija bakteriofagov ni naša glavna naloga. Naša glavna naloga je napredek v znanosti in pomoč bolnim ljudem, ki si drugače ne morejo pomagati.
Mimogrede, na Slovaškem so antistafilokokni bakteriofagi registrirani in jih financira zdravstvena blagajna.

Ste zaznali kakršnekoli negativne stranske učinke bakteriofagne terapije?

> V dobrih petih letih, odkar smo odprli kliniko, nismo zaznali nikakršnih pomembnih stranskih učinkov, ki bi bili jasno povezani z uporabo bakteriofagov. To se na prvi pogled zdi precej neverjetno. Če pa vemo, da so bakteriofagi v velikih koncentracijah prisotni v našem mikrookolju - v vodi, zemlji, črevesju, slini, urinu -, to veliko laže razumemo. Uživamo jih s hrano. Jogurti lahko vsebujejo veliko bakteriofagov, prav tako mleko, kislo zelje, pitna voda. V Jadranskem morju je najmanj milijarda bakteriofagov na kubični centimeter vode. Je kdo zbolel od plavanja v Jadranskem morju?

Kakšno pa je stališče poljske javnosti do zdravljenja z bakteriofagi?

> Najprej je treba vedeti, da je splošno znanje o bakteriofagih, celo med zdravniki, precej slabo. Tega se nisem zavedal, dokler nisem pred leti predaval mladim nemškim zdravnikom in ugotovil, da je njihovo znanje o tem minimalno. In jasno, prvi odziv vsakega, ko mu poveste, da gre za virus, je strah. Javnost ni dovolj dobro seznanjena z bakteriofagi. Kljub temu pa se mi zdi, da je večinsko mnenje precej naklonjeno. Vsekakor dobimo več prošenj za zdravljenje, kot smo jim sposobni ugoditi.