9. 6. 2011 | Mladina 23 | Ekonomija
Premalo kvalificiranih kadrov
Delodajalci imajo težave pri iskanju kvalificiranih kadrov, ki ne nastanejo čez noč
© Borut Krajnc
Slovenski delodajalci pravijo, da težko dobijo kvalificirane ljudi za svoja delovna mesta. Težave imajo tudi pri iskanju inženirjev in tehnikov, je pokazala raziskava družbe Manpower. Kot poglavitni razlog za težave pri iskanju ustreznega kadra je 50 odstotkov delodajalcev navedlo pomanjkanje »trdih« veščin in tehničnih znanj, 47 odstotkov pa pomanjkanje izkušenj kandidatov. Najlažje je verjetno reči, da med več kot 115 tisoč brezposelnimi v Sloveniji ni dovolj ljudi z ustreznimi kvalifikacijami zato, ker sistem izobraževanja ni ustrezen. Svoj del odgovornosti morajo gotovo prevzeti tudi delodajalci.
Na ministrstvu za delo pravijo, da odgovor na vprašanje, kaj bi bilo treba spremeniti na področju kadrovske politike, da bi brezposelni lahko dobili službo, delodajalci pa ustrezne kadre, žal ni preprost, saj je kadrovska politika širok pojem, ki obsega tako področje izobraževanja, gibanja in potreb trga dela kot vsesplošnega družbenega ozračja oziroma pripravljenosti odzivanja na spremembe v družbi. Na ministrstvu razlagajo, da država poskuša z različnimi reformami, predvsem pa s povezovanjem in usklajevanjem obeh področij rešiti zastoj, ki ga je povzročila zadnja gospodarska kriza, to je predvsem skrb zbujajoče število visoko izobraženih ljudi, ki iščejo prvo zaposlitev. Ekonomist Franček Drenovec je že pred tremi leti opozoril, da razmere v Sloveniji postajajo vse bolj podobne ogromni prištinski univerzi v času nekdanje SFRJ, »ki je zagotavljala, da je imela pokrajina Kosovo, najrevnejša med vsemi zveznimi enotami, najvišji delež študirajočega prebivalstva«.
Država delodajalcem ponuja kar nekaj konkretnih oblik pomoči pri načrtovanju potreb po kadrih kakor tudi pri delu z zaposlenimi. Ena izmed oblik je kadrovsko štipendiranje. »Z uvedbo novega zakona o štipendiranju smo želeli povečati število kadrovskih štipendij in hkrati urediti področje sofinanciranih kadrovskih štipendij - tako na področju gospodarstva kot negospodarstva,« so nam razložili na ministrstvu. Pravijo, da veliko pozornost namenjajo tudi predstavitvam poklicev, zlasti perspektivnih.
Zlasti po letu 2000 je v zahodnem svetu prevladalo prepričanje, da tam proizvodnja ni več potrebna, zato so jo selili predvsem na Kitajsko in industrijo doma nadomeščali s sektorji, ki zahtevajo le splošna znanja, in ker je hkrati glavni cilj podjetij postal čim večji dobiček, sta vzgajanje in usposabljanje svojih kadrov postali žrtev krčenja stroškov. Zato nimajo težav pri iskanju kvalificiranih kadrov samo delodajalci v Sloveniji.
Direktor bruseljskega inštituta CEPS Daniel Gros pravi, da visokotehnološki proizvodi potrebujejo usposobljeno delovno silo, ki je ni mogoče nadomestiti čez noč. Večina zaposlenih v gradbeništvu je nizko izobraženih, zato jih ni mogoče prekvalificirati za zaposlitev v visoko tehnoloških podjetjih. Ni pa bil problem ljudi, ki so izgubljali službe v industriji, zaposliti v gradbeništvu, prekvalificirati v nepremičninske posrednike in druge poklice, ki zahtevajo le splošna znanja. Zato ni poudarek v tem, da so delovna mesta v industriji boljša. Težko je vnovič vzpostaviti konkurenčni industrijski sektor, ko ga izgubimo, razlaga Gros.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.