Vanja Pirc

9. 6. 2011  |  Mladina 23  |  Družba

Graditeljica boljših svetov

Ameriški časnik Newsweek je Marjetico Potrč uvrstil med deseterico najpomembnejših sodobnih umetnikov

Marjetica Potrč z risbama iz projekta »Florestania« (2006).

Marjetica Potrč z risbama iz projekta »Florestania« (2006).
© Borut Peterlin

Ameriški politični tednik Newsweek je te dni objavil seznam desetih najpomembnejših sodobnih umetnikov, ki ga v Sloveniji nikakor ne bi smeli spregledati. Med deseterico, ki sodi v umetniški vrh tega trenutka, je bila namreč uvrščena tudi naša umetnica Marjetica Potrč.
Potrčeva, ki ji je bila umetnost najverjetneje položena že v zibko, saj je hči pisateljev Ivana Potrča in Branke Jurca, že dolgo velja za eno naših v svetovnem merilu najbolj spoštovanih in prepoznavnih avtoric. Je prejemnica številnih uglednih nagrad, tudi prestižne nagrade za sodobno umetnost Hugo Boss. Razstavljala je v najpomembnejših razstaviščih, tudi v newyorškemu Guggenheimovem muzeju, na Beneškem bienalu pa se je predstavila že štirikrat, nazadnje predlani.
Kljub njeni svetovni prepoznavnosti doma o njenem ustvarjanju ne vemo ravno veliko. Vsaj ne širša javnost. A s podobno usodo se žal srečujejo tudi drugi naši umetniki, ki jim je uspelo v tujini. Kaj natančno torej počne Potrčeva in kaj sporoča njena umetnost? Njena dela so razpeta med arhitekturo in kiparstvo, ki ju je tudi študirala. Lahko jih razdelimo v tri skupine. V prvo, ki je ključni del njenega ustvarjanja, sodijo povsem konkretni terenski projekti, v okviru katerih skupaj z lokalnim prebivalstvom iz urbanih sosesk iz najrazličnejših delov sveta, od Evrope do Azije, od Amerike do Afrike, ustvarja »pripomočke«, ki jim lahko vsaj nekoliko olajšajo in izboljšajo vsakodnevno življenje. Poleg tega ustvarja tudi arhitekturne študije, s katerimi terensko delo prestavi v galerije. Njen ustvarjalni opus zaokrožajo risbe, ki dajejo terenskim in galerijskim akcijam bolj poetičen pridih.
Med njenimi najpomembnejšimi projekti je treba izpostaviti projekt suhega stranišča, ki ga je leta 2003 postavila v »divjem« delu venezuelske prestolnice Caracas. Šlo je za enega prvih poskusov ureditve tega sicer stigmatiziranega dela mesta, ki pa je kasneje dobil tako velike razsežnosti, da pri postavitvi takšnih stranišč po vsem mestu, tudi v njegovem formalnem delu, danes sodelujejo mestna oblast, glavno vodovodno podjetje in celo država. Na Nizozemskem se je medtem v ogromnem blokovskem naselju lotila vzpostavitve kuhinje in vrtov za skupnost. Z nekaj preprostimi rešitvami so povezali prej povsem odtujene prebivalce, ki so se tja večinoma priselili iz afriških držav. Idej ima veliko; znan je tudi recimo »njen« balkon z vetrno turbino, ki je lahko proizvedel energijo za dve družini. »Moje vodilo je vedno takšno, da skušam narediti nekaj pozitivnega, nekaj, kar bodo ljudje vzeli za svoje,« je predlani povedala za Mladino.
Potrčeva torej ni le umetnica. Je tudi popotnica, raziskovalka in aktivistka, predvsem pa ji je mar za trajnostni razvoj. In prav to je prepričalo tudi Newsweekovega kritika Blaka Gopnika, ki je oblikoval seznam najpomembnejših sodobnih umetnikov. V članku o Potrčevi je zapisal, da je njen resnični prispevek k umetnosti to, da globoko verjame, da jo ljudje potrebujejo. »Oprijela se je ideje, da lahko umetnost spremeni svet, in poskrbela za to, da je ta postala realnost,« je prepričan Gopnik.
Gopnik, ki je v preteklosti kot umetnostni kritik objavljal v Washington Postu, ima pa tudi doktorat iz zgodovine z oxfordske univerze, je v spremnem besedilu še zapisal, da očitno živimo v obdobju, ki je umetnosti naklonjeno, saj je bil izbor težaven. Na seznam je uvrstil nekaj prepoznavnih imen, pa tudi nekatera, ki se šele uveljavljajo. Poleg Potrčeve so se na njem znašli še britanska konceptualna umetnica Gillian Wearing, ameriški vizualni umetnik in skladatelj Christian Marclay, poljski vizualni umetnik Artur Zmijewski, britanska umetnica Tacita Dean, francoska konceptualna umetnica, fotografinja in pisateljica Sophie Calle, belgijski umetnik Francis Alys, kanadski umetnik Jeff Wall, ameriški umetnik Jeff Koons in britanski umetnik Damien Hirst. Najbolj prepoznavna sta gotovo slednja, tudi zaradi svoje kontroverznosti. Njuna dela sicer na trgu umetnin dosegajo vrtoglave cene.
Čeprav je Gopnik poudaril, da je bil izbor umetnikov subjektiven, ni pomen njegovega seznama nič manjši. Dejstvo, da se je slovenska umetnica uvrstila med top deset umetnikov tega trenutka in da je seznam objavil ameriški politični tednik, ki ga med primerljivimi revijami po prodaji prekaša le Time, je gotovo protiudarec stereotipom o slovenski majhnosti. Je pa tudi dober kazalec tega, kako močan in vseobsežen vpliv ima lahko umetnost. Lahko - tako kot to počne umetnost Potrčeve - gradi tudi boljši svet.
Potrčeva nam je po objavi lestvice povedala, da je vesela, da so jo uvrstili med deseterico najpomembnejših umetnikov. Zaveda se, da bo njeno delo s tem najverjetneje doseglo širše občinstvo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.