9. 6. 2011 | Mladina 23 | Družba
EU.coli
Novih okužb je vse manj, zdaj se je treba iz dogajanja kaj naučiti
Če gre verjeti nemškim oblastem, potem se je izbruh nevarnega seva bakterije Escherichia coli - ta je v preteklih tednih zahtevala več kot 20 življenj, okužila pa približno 2400 ljudi v 14 evropskih državah - počasi začel umirjati. Bil je že skrajni čas. Nemške bolnišnice delujejo na robu zmogljivosti. Zdravniško osebje so morali začasno premeščati na najbolj prizadeta območja. Razmišljali so celo o vpoklicu že upokojenih zdravnikov. Rešilci so bolnike, pri katerih je okužba napredovala v hemolitično-uremični sindrom (HUS), ki lahko povzroči odpoved ledvic, vozili na vse konce države na dializo. Higienske razmere na nekaterih bolnišničnih oddelkih naj bi bile po pričevanjih katastrofalne. Eden od glavnih simptomov okužbe je krvava driska in lahko si predstavljamo, kaj naj bi to pomenilo.
Ob znakih, ki kažejo, da se razmere umirjajo, pa vendarle v ospredje stopajo analize ukrepanja ob izbruhu. To je bilo za urejeno državo, kakor si predstavljamo Nemčijo, vse prej kot ustrezno. Od prvih zaznanih okužb do tega, da je sporočilo o povečanem številu okužb doseglo Evropski center za nadzor in preprečevanje bolezni, so minili kar trije tedni. Izkazalo se je, da morajo bolnišnice v nemškem sistemu obveščanja o okužbah z E.coli poročati le enkrat na teden, deželne oblasti pa imajo nato še en teden časa, da o nenavadnih primerih obvestijo zvezni center za nadzor bolezni, Inštitut Roberta Kocha. Testi, s katerimi določajo povzročitelja okužbe, so še vedno brez potrebe zamudni, zdravstvene zavarovalnice pa ne krijejo mnogo hitrejšega načina, ki ni nič dražji.
Poleg tega da bi ob hitrejšem ukrepanju nekaj okužb verjetno lahko preprečili, je zaradi počasnosti vprašljivo, ali bodo sploh kdaj odkrili izvor okužbe. Najprej so za glavne osumljence veljale španske kumare, nato nemški kalčki. A poznejši testi so krivdo v obeh primerih ovrgli. Kot poroča Spiegel, je okužba verjetno povezana s hamburško veletržnico. Vsi doslej izvedeni testi tam prodajane zelenjave pa so bili negativni. Ker je od prvih okužb do prvih resnih ukrepov minilo toliko časa, je povsem verjetno, da okužene pošiljke zelenjave že zdavnaj ni več. Razposlana je bila po trgovinah, ljudje so jo pokupili in porabili, ostanki pa so bili tako ali drugače uničeni.
Nezmožnost odkriti pravega povzročitelja pomeni, da je osumljena tako rekoč vsa zelenjava. To pa seveda pomeni, da pridelovalci vsak dan izgubljajo milijone, medtem ko so lastniki bioplinarn lahko zadovoljni s povečanim pritokom surovin. Nemški strokovnjaki še vedno odsvetujejo uživanje nekaterih vrst zelenjave. Potrošniki so seveda sumničavi do vseh. Evropsko kmetijstvo naj bi zaradi preplaha vsak teden izgubilo več kot 400 milijonov evrov prihodkov. S tem bi se proizvajalci še lahko sprijaznili, saj jim v Bruslju že obljubljajo kompenzacije. Mnogo bolj boleča pa je izguba zaupanja, ki ga bo veliko težje povrniti. Španci so upravičeno besni na Nemce, ki so s prenagljenim sporočilom za javnost njihove kumare povzdignili v sinonim za nevarnost.
Določitev genoma povzročiteljice okužbe je pokazala, da gre za povsem neznan sev bakterije E.coli, ki se obnaša precej drugače kot doslej znane patogene vrste te bakterije. Je mnogo bolj agresivna, možnost razvoja smrtno nevarnega HUS pa je nekajkrat višja. Poleg tega E.coli ponavadi »napada« otroke, in to dečke in deklice enakomerno, novi sev pa si je za cilj izbral predvsem mlajše ženske.
Dejstvo, da gre za povsem neznan sev bakterije, je zanimivo tudi zaradi tega, ker zbuja dvome o teorijah, kako se je znašla v črevesju obolelih. Prenašalci enterohemoragične E.coli, ki je nevarna za ljudi, so namreč v večini krave, ovce in koze. Vendar točno tega seva bakterije niso odkrili še pri nobeni živali. Ljudje s patogenimi bakterijami E.coli ponavadi pridemo v stik prek premalo kuhanega mesa teh živali ali pa prek preslabo oprane zelenjave, ki je bila v stiku z živalskim gnojem. A če gre za še neznani sev, ki ga pri živalih še nikoli niso našli, je mogoče, da so se ljudje okužili brez »posrednikov«, naravnost iz okolja, je za Nature povedal danski strokovnjak za okužbe z E.coli Flemming Scheutz.
Podobnih izbruhov bakterijskih okužb tudi v prihodnje ne bo mogoče povsem preprečiti. Na določeno število mutacij bakterijskega genoma se bo vedno našla takšna, ki bo bakteriji zagotovila prednost pri »zlorabljanju« človeškega organizma za lastne interese. Ukrepi, ki bi lahko pomagali zmanjšati možnost izbruhov, se tako tičejo predvsem sistema zgodnjega odkrivanja in obveščanja. Razmere v nemških bolnišnicah so prav tako pokazale, da nižanje stroškov v normalnih razmerah privede do nevzdržnih razmer v kriznem stanju.
Pri vsem tem pa je treba Escherichio coli vseeno vzeti v bran. Zavedati se je treba, da gre za bakterijo, s katero živimo v sožitju in ki ima danes slabo ime zaradi nekaj »odpadnic« znotraj svoje vrste. Milijarde neškodljivih bakterij E.coli, ki živijo v človeškem črevesju, na primer proizvajajo vitamin K, ki je pomemben za strjevanje krvi, hkrati pa pomagajo preprečevati vdor tujim in potencialno nevarnim bakterijam.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.