Darja Kocbek

16. 6. 2011  |  Mladina 24  |  Ekonomija

Plačevali bodo za okoljsko škodo

Države EU bodo morale prevoznikom s cestnino zaračunavati tudi stroške za onesnaženje zraka, obremenitev s hrupom in zaradi zastojev

Dražje cestnine za največje onesnaževalce

Dražje cestnine za največje onesnaževalce
© Had

Prevozniki bodo v prihodnje morali v okviru cestnine plačati tudi tako imenovane eksterne stroške, to so stroški za škodo, ki jo povzročajo z onesnaževanjem zraka, pa za povzročanje hrupa in v prometnih konicah za povzročanje zastojev, je predvideno v direktivi o evrovinjeti, ki jo je pravkar sprejel evropski parlament.
Eldina Knez, tiskovna predstavnica ministrstva za promet, nam je pojasnila, da bodo države članice direktivo lahko začele izvajati 24 mesecev po objavi v evropskem uradnem listu. Dodatne stroške bodo morale obvezno zaračunavati težkim tovornim vozilom, to so tista z največjo dovoljeno maso nad 12 ton, za manjše tovornjake pa zaračunavanje teh stroškov ne bo obvezno. Odločitev bo prepuščena državam. V Sloveniji teh stroškov, kot kaže, še ne bo mogoče začeti zaračunavati takoj ob uvedbi novega elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku.
Po izračunih evropske komisije se bo cestnina z uvedbo zaračunavanja dodatnih stroškov za onesnaževanje zraka, hrupa in zastojev v EU povprečno podražila za tri do pet centov na kilometer za tovornjak. »Prihodki iz tega naslova bodo zagotovo višji, glede zaračunavanja pa bo treba najti ustrezen kompromis med številom težkih tovornih vozil na cestah in zneskom na ta način zbranih sredstev za odplačilo stroškov za prometno infrastrukturo,« pravi Eldina Knez.
Robert Sever, direktor združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, nam je pojasnil, da v organih združenja za promet še niso obravnavali besedila nove direktive. So pa že na načelni ravni ob sprejemanju besedila direktive večkrat izrazili ločena neobvezujoča mnenja ministrstvu za promet, da cestnine pri nas in tudi v vseh evropskih državah naraščajo nesorazmerno z rastjo (stagnacijo) prevoznin, kar neposredno slabša poslovanje prevozniških podjetij (poslovanje na meji rentabilnosti).
Na združenju za promet razumejo in podpirajo politiko spodbujanja preusmeritve prevoza blaga s cest na železnico, kar je ekonomsko in okoljsko bolj sprejemljivo, vendar trenutno pri vseh prevozih cestnega prevoza ni mogoče nadomestiti z železniškim. Železnice tako organizacijsko kot infrastrukturno niso kos vsem visokim zahtevam gospodarstva po dobavah oziroma dostavah blaga »ravno ob pravem času« in vse pogosteje tudi »od vrat do vrat«, pravi Sever.
Podobna mnenja imajo, razlaga, vsa strokovna združenja v Evropi. Celo v tistih državah, kjer imajo železnice in železniško infrastrukturo na precej višji razvojni ravni kot v Sloveniji (na primer v Nemčiji), zaračunavanju eksternih stroškov in s tem poviševanju cestnin niso naklonjeni. »Menim, da bo za implementacijo direktive treba skleniti številne kompromise, ki bodo upoštevali poleg okoljskih dejavnikov tudi dejstvo, da z višanjem stroškov, ki vplivajo na poslovanje avtoprevoznikov, lahko hitro pridemo do točke preloma, ko se bo zaradi povišanja prevoznin posledično povišala tudi cena izdelkov, pri katerih ima v procesih proizvodnje prevoz (logistika) velik delež. Železnice pa bodo morale še veliko postoriti glede prilagodljivosti in odzivnosti na potrebe naročnikov, države pa na področju investicij v sodobno železniško infrastrukturo,« še pravi Sever.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.