23. 6. 2011 | Mladina 25 | Ekonomija
Uspešnejši od EU
Delež visoko- in srednjetehnoloških izdelkov je v slovenski proizvodnji večji, kot je povprečje v EU
© Borut Peterlin
Evropska komisija ugotavlja, da je Slovenija na področju inovativnosti sicer še vedno pod povprečjem EU, med posameznimi kazalniki, po katerih je nad povprečjem EU, pa izpostavlja, da ima v proizvodnji več visoko- in srednjetehnoloških izdelkov, kot je povprečje v EU, in med zaposlenimi več znanstvenikov od povprečja EU. Ti podatki so vsekakor spodbudni, a ob tem je treba postaviti vprašanje, koliko je delež visoko- in srednjetehnoloških izdelkov posledica umiranja tradicionalne industrije, ki ni bila nadomeščena s sodobno, glede znanstvenikov pa, koliko od teh znanstvenikov dela v gospodarstvu, kajti če sedijo na inštitutih in pišejo poročila in študije, k inovativnosti ne prispevajo tako rekoč nič.
Ta vprašanja smo zastavili ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Jana Kolar, generalna direktorica na direktoratu za znanost in tehnologijo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, nam je pojasnila, da je Slovenija že pred krizo imela nadpovprečni delež izdelkov srednjih in visokih tehnologij. K temu predvsem prispevajo podjetja, kot so Gorenje, Krka, Lek, in avtomobilska industrija. Res pa je tudi, da je po drugi strani kriza še posebej močno prizadela industrijske panoge, ki temeljijo na nizkih tehnologijah, kot sta tekstilna industrija in gradbeništvo.
Kolarjeva nadaljuje, da pozitivno vplivajo na prestrukturiranje gospodarstva gotovo tudi spodbude za raziskave in razvoj. Nedavna raziskava o učinkovitosti ukrepov ministrstva za znanost za spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v slovenskih podjetjih je pokazala, da 1 evro dodeljenih tehnoloških spodbud slovenskim podjetjem omogoči 6,7 evra dodatne prodaje, 3,9 evra dodane vrednosti, za 60 odstotkov hitrejšo rast podjetij in finančno vzdržnost proračuna, saj se sredstva zaradi povečanega plačila davka in prispevkov prejemnikov vrnejo v proračun že v približno enem letu.
Mark English, tiskovni predstavnik evropske komisarke za raziskave, inovacije in znanost, nam je pojasnil, da je Slovenija izvoz visoko- in srednjetehnoloških izdelkov med letoma 2000 in 2008 povečala z 1,2 na 3,4 milijarde evrov, uvoz pa z 1 milijarde evrov na 3,1 milijarde evrov. Oboje kaže na premik k na znanju temelječemu gospodarstvu. To potrjuje tudi povečanje izdatkov za inovacije v obdobju od leta 2000 do 2008 z 278 na 688 milijonov evrov.
Glede človeških virov Jana Kolar razlaga, da je Slovenija pri večini kazalnikov blizu povprečja EU, izstopa predvsem pri številu doktorskih študentov naravoslovja in tehnike. »Odločitvi, da dajemo močnejši poudarek doktorskim študentom slednjih dveh disciplin, botruje dejstvo, da je med raziskovalci v naši industriji 71 odstotkov s področja tehnike in 27 odstotkov naravoslovcev. Trenutno imamo odprt nov razpis v višini 20 milijonov evrov za krepitev sposobnosti podjetij na področju raziskav in razvoja,« je pojasnila.
English pojasnjuje, da v Sloveniji nekaj manj kot polovica raziskovalcev dela v zasebnem sektorju, kar je podobno kot v EU. Ker se je število raziskovalcev na tisoč zaposlenih v gospodarstvu v Sloveniji med letoma 2000 in 2008 povečalo z 1,4 na 2,9, evropska komisija pričakuje, da se bo povpraševanje podjetij po raziskovalcih v prihodnje povečevalo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.