Borut Mekina

23. 6. 2011  |  Mladina 25

Kdor ponareja, vidi ponaredke

Janša svoj politični vpliv izkorišča v zasebne namene

Odvetnik Franci Matoz in njegov klient Janez Janša na tiskovni konferenci, ki naj bi razkrinkala vso umazano ozadje afere Patria

Odvetnik Franci Matoz in njegov klient Janez Janša na tiskovni konferenci, ki naj bi razkrinkala vso umazano ozadje afere Patria
© Borut Krajnc

Politik lahko odstopi, ko prekrši moralne norme. Lahko odstopi, ko ga osumijo kaznivih dejanj in se znajde v policijski preiskavi. Še zadnja priložnost za umik iz političnega življenja pa je, ko ga utemeljeno osumita tožilstvo in sodstvo. V vsaj dveh primerih v zadnjem času so slovenski politiki sledili tem pravilom. Gregor Jager, donedavni vodja Zaresa v Mariboru, in evroposlanec Zoran Thaler sta oba odstopila že na začetku policijske preiskave zoper njiju. Zato, kot sta dejala, da bi lahko organi pregona v miru opravili svoje delo in da bi jima kasneje, v primeru da bosta spoznana za nedolžna, ne bi mogel nihče očitati zlorabe njunega političnega vpliva. Po svoje razumljivo. Če namreč od politikov kdaj pa kdaj zahtevamo odstop, razlog za to ne more biti pravnomočna obsodba. Tedaj je že prepozno, tedaj jih možje v modrem tako ali tako odpeljejo.
Domnevno politično najmočnejši akter v Sloveniji, Janez Janša, ravna popolnoma drugače. Ne samo, da je ostal na vseh funkcijah tudi po tem, ko sta ga sodišče in tožilstvo utemeljeno osumili korupcijskih kaznivih dejanj, pretekli teden je celo izkoristil svoj politični vpliv za zaščito svojih lastnih interesov. Čeprav so v preiskavi v zadevi Patria sodelovale tri države z okrog 300 kriminalisti, se je Janša osebno spravil na tožilko, ki mora po uradni dolžnosti predstavljati prej zbrane podatke in dokaze. Skupaj z odvetnikom Francijem Matozom jo je obtožil, da je zavestno ponaredila in si izmislila »edini in ključen« dokaz v zadevi Patria. Proti njej sta vložila kazensko ovadbo, ker naj bi višja državna tožilka Barbara Zobec Hrastar želela odstraniti »političnega nasprotnika«.
Tiskovna konferenca, na kateri sta Matoz in njegov klient Janša ta teden izvedla svoj manever, je bila dobro načrtovana in medijsko odlično organizirana. Tako kot so v stranki SDS pred meseci ob napadu na predsednika države Danila Türka največji učinek dosegli s tem, da so napovedovali objavo »novih dokumentov«, ki bodo dokazali vpletenost predsednika v teroristične akcije, tako je Janša tudi tokrat razkritje »dokumentov« napovedal dan prej, še pred večernimi poročili. Novinarji so zato o novici poročali dva dni, vsaj prvi dan pa »krivde« tožilke Hrastarjeve nihče ni mogel zanikati. A kot pričakovano, je na samem dogodku sledilo razočaranje. T. i. power point predstavitev dokumentov, sicer lično sestavljenih, oblikovanih in podčrtanih, je spet spominjala na kolažni ponaredek, ki so si ga v SDS privoščili z lepljenjem arhivskega gradiva ob napadu na Türka.
Če se posvetimo vsebini: Tožilka Hrastarjeva naj bi kaznivo dejanje »izvršila s tem, da je sestavila obtožni predlog, v katerega je zapisala lažno vsebino«, je dejal odvetnik Matoz. Povedal je, da je tožilka v obtožnem predlogu kot ključni dokaz navedla elektronsko sporočilo, ki naj bi ga septembra 2005 predstavniku finske Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu v imenu direktorja podjetja Rotis Ivana Črnkoviča poslala njegova žena Marija Črnkovič. V njem naj bi Črnkovičeva zapisala, da se Riedlu zahvaljuje za potrditev, da bo Patria sodelovala z Rotisom. Nato pa je dodala, »da bodo morali to odločitev uskladiti še s predsednikom Vlade, na čemer še trenutno delamo. Šele potem, ko bomo od njega prejeli pozitivno odločitev, bomo hitro sprejeli nadaljnje korake«.
A v resnici, je dejal Matoz, takšno elektronsko sporočilo Riedlu sploh nikoli ni bilo poslano, kar naj bi bilo razvidno tudi »iz uradnega zaznamka o pregledu nosilcev podatkov«, ki ga je izvedla »generalna policijska uprava«. In res, sta dokazovala Matoz in Janša, ki je poleg njega sedel kot kakšna žrtev zarote, policijski zaznamek dokazuje, da je Črnkovičeva elektronsko sporočilo v nemščini pripravila za svojega moža, ta pa sporočila nikoli ni poslal naprej, Riedlu. Hrastarjeva naj bi prezrla, da je še isti dan Črnkovič Riedlu poslal pismo s popolnoma drugačno vsebino; zapisal je le, da se Patrii zahvaljuje za podeljeno pravico za zastopanje. Hrastarjeva si je torej dokaz preprosto izmislila. Ponaredila je listine, zlorabila svoj uradni položaj. Je s tem obtožni predlog proti bivšemu predsedniku vlade Janezu Janši »padel« v vodo?
Razlogi, zaradi katerih sta Janša in Matoz sklicala tiskovno konferenco, spominjajo na šale z Radia Erevan. Elektronsko sporočilo naj bi bil ključen in edini dokaz, ki pa ni bil poslan Riedlu, sta trdila. Ampak v resnici omenjeno sporočilo niti ni tako ključno. Poleg tega ni edini dokaz. Za povrh vsega Hrastarjeva ni nikjer zapisala, da je bilo poslano Riedlu. In za konec, če je ali če ni bilo poslano Riedlu, to niti ne spremeni njegovega pomena. Če namreč pogledamo v sodni spis, ugotovimo, da je omenjeno, »sporno« elektronsko sporočilo, 133. po vrsti, tožilka Hrastarjeva navedla čisto na koncu 81 strani dolgega obtožnega predloga. In to v prav posebnem kontekstu, kot enega izmed vrste dokazov, da je Janez Janša vedel za dogovor o delitvi podkupnine, ki bi jo naj dobila tudi stranka SDS.
Slovenski kriminalisti so namreč v računalniku solastnika podjetja Rotis, Črnkoviča, na več mestih, ob kontaktnih podatkih Toneta Krkoviča (TK) in Jožeta Zagožna (JZ), našli naslednjo formulo, po kateri naj bi si obtoženi razdelili podkupnino: »JZ+TK+IC+stranka Po racunu Profit se deli Vse stroske, 5 % PROFIT ROTIS POTEM PA NA ŠTIRI ENAKE DELE PO RAČUNU«. Iz vrste prejšnjih sporočil izhaja, da »stranka« pomeni stranko SDS, dogovor pa je nastal tik za tem, ko je morala Patria za svojega zastopnika izbrati podjetje Rotis. Da je Janša vedel za izbor Rotisa, za delitev podkupnine in da je bil ključen določevalec pri izboru, je tožilka argumentirala tudi v naslednjem stavku, v katerem se je sklicevala na elektronsko sporočilo Marije Črnkovič, solastnice Rotisa: »Da je bil Ivan Janša s tem seznanjen in da je bil on tista oseba, od katere je bilo odvisno, ali bo lahko družba Rotis lokalni zastopnik Patrie, pa jasno izhaja iz elektronskega sporočila, ki ga je 8. septembra 2005 v imenu Ivana Črnkoviča poslala Marija Črnkovič, v katerem se Riedlu zahvaljuje za to potrditev, da želi sodelovati z družbo Rotis. Sporočila mu je ...«
Ivan Črnkovič je sicer za slovensko tiskovno agencijo ta teden izjavil, da naj bi Črnkovičeva omenjeno zapisala zato, ker so se z omenjanjem Janeza Janše hoteli »propagirati«, se narediti »pomembne«, češ da so dobri, da imajo »dobre zveze v državi«, saj naj bi v poslovnem svetu veljalo, da se je treba včasih pohvaliti. Ne glede na to, kako neprimerno in klientelistično se sliši argument, da v slovenskem poslovnem svetu zveze in poznanstva s politiki »nekaj štejejo«, pa je Črnkovičevo pojasnilo tudi nelogično. Besedilo, da bodo morali odločitev Patrie, da izbere Rotis, »uskladiti še s predsednikom Vlade, na čemer še trenutno delamo ...«, je namreč solastnica Rotisa zapisala po tem, ko jih je Patria že izbrala.
Finski policisti so preiskavo v zadevi Patria že končali. Kot so nam sporočili iz njihovega preiskovalnega urada, čakajo le še zadnje pripombe osumljenih, predvidoma jeseni naj bi se finski tožilec odločil o nadaljnjih korakih. Tedaj naj bi primer Patria prišel tudi pred ljubljansko okrajno sodišče. Janševa ovadba državne tožilke je tako mogoče prvi obrambni korak, na podlagi katerega bo potem zahteval njeno izločitev. Njegov korak je seveda legalen, a za politika popolnoma neprimeren. Nanj bi se moral odzvati novi generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Ob prvem Janševem napadu na Hrastarjevo bivša generalna državna tožilka Barbara Brezigar svojih podrejenih ni zaščitila, češ da se ima Janša pravico braniti pred obtožbami, ki jih je še pred njim objavila Mladina. Zakaj generalni državni tožilec sedaj ostaja nem, ni znano.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.