Urša Marn

7. 7. 2011  |  Mladina 27  |  Politika

Dolg za telebane

Dolg naše države ni katastrofalen. Skrb sicer zbuja trend njegove rasti, a tudi mnoge druge evropske države so se v času krize zadolževale podobno ali še bolj kot Slovenija. Precej nevarnejše so napačne interpretacije o zadolženosti naše države.

/media/www/slike.old/mladina/graf02.jpg

 

»Finančni trgi so v teh kriznih časih še občutljivejši na govorice, zato se državi s pretiranim dramatiziranjem njenega dolga lahko močno škodi,« pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Slovenija po višini javnega dolga ni niti približno tam, kjer je Grčija. Nenehne primerjave s to državo so morda politično legitimne, ekonomsko gledano pa izjemno škodljive. Napačne interpretacije javnega dolga so posledica načrtne manipulacije ali pa, kar je še veliko hujše, nerazumevanja.« Pri nas celo vodilni politiki nimajo toliko zdrave pameti, da ne bi nenehno ustvarjali izrednih razmer. Predsednik vlade Borut Pahor svari, da smo priča »predvečeru morebitne nove finančne in posledično gospodarske krize«, prvak opozicijske stranke SDS Janez Janša pa trdi, da je dolg države v zadnjih treh letih tako alarmantno narasel, da se iz njegovega brezna ne bomo rešili še dvajset let. Oba ustvarjata paniko, ki nam v tem trenutku škodi. Zlasti še, ker uradna statistika kaže, da zadolženost naše države ni niti približno tako katastrofalna, kot se morda zdi. Za začetek razčistimo, kako javni dolg sploh nastane in kaj se vanj šteje, saj se tu pogosto mešajo jabolka in hruške.
Država se mora zadolžiti, če v tekočem proračunskem letu ustvari primanjkljaj, se pravi, če prihodki širše države ne zadoščajo za kritje odhodkov. Drugič: če nima pokritih obveznosti v B-bilanci. In tretjič: za plačilo starih glavnic dolgov. Očitek Janeza Janše, da se Pahorjeva vlada zadolžuje predvsem za to, da pokriva tekočo javno porabo, je sicer legitimen. Dejstvo je, da se je Pahorjeva vlada v treh letih mandata zadolževala zlasti zato, da je lahko pokrivala proračunski primanjkljaj. Toda treba je vedeti, da primanjkljaj v mandatu te vlade ni le posledica krize, ki je močno oklestila proračunske prilive, pač pa tudi nekaterih nespametnih odločitev bivše vlade. Ena od teh je bila Virantova plačna reforma, zaradi katere so močno narasli izdatki za plače javnih uslužbencev. Poleg tega od osamosvojitve niso ukinili niti ene socialne pravice, le dodajale so se nove: od brezplačnega vrtca za drugega otroka do brezplačne prehrane za vse srednješolce. Podobno kot Janševi vladi bi tudi Pahorjevi lahko očitali, da je premalo drastično zarezala v javno porabo, zlasti v plače zaposlenih v javnem sektorju, ter tako znižala primanjkljaj, da se ji ne bi bilo treba tako zadolževati, še posebej zdaj, ko zadolževanje postaja vse dražje. Dolg naše države bi bil danes precej manjši, če bi vodilni politiki ravnali bolj premišljeno.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.