Koliko realnih prihrankov

Dve leti je, odkar v EU na podlagi direktive ni več dovoljeno prodajati 100-vatnih klasičnih žarnic, eno leto je od ukinitve prodaje 75-vatnih tovrstnih žarnic, od prvega septembra letos pa smejo trgovci prodajati le še stare zaloge 60-vatnih klasičnih žarnic. Potrošnik dve leti po uveljavitvi direktive lahko upravičeno pričakuje prve podatke o realnem prihranku energije in zmanjšanju stroškov, ne zgolj ocene, s katerimi so tisti, ki so prepoved zahtevali, dosegli in predpisali, v podporni kampanji in z lobiranjem opravičevali prepoved prodaje klasičnih žarnic.

Ob vsej informacijski tehnologiji in količini podatkov, ki jih različni organi, organizacije in podjetja zbirajo od državljanov, ne bi smel biti problem dobiti te podatke. Na evropski komisiji, ki je ena od glavnih pobudnic za prepoved prodaje klasičnih žarnic in je v skladu s svojimi pristojnostmi tudi pripravila predlog direktive, teh podatkov kljub temu očitno še nimajo. V odgovoru na naše vprašanje so namreč ponovili ocene, s katerimi so v podporni kampanji opravičevali sprejem direktive.

To je, da lahko najbolj varčne sijalke porabijo tudi do 80 odstotkov manj energije kot klasične žarnice, da varčne sijalke gorijo tudi do 10-krat dje. Na komisiji ponavljajo, da gospodinjstvo za razsvetljavo lahko porabi do 20 odstotkov vse električne energije, zato lahko z zamenjavo vseh klasičnih žarnic z varčnimi sijalkami na leto pri računih za električno energijo prihrani 50 evrov. Zato bo v EU z ukinitvijo klasičnih žarnic mogoče prihraniti toliko električne energije, kot je pridobi deset elektrarn z močjo 500 megavatov, in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 15 milijonov ton na leto, kar je toliko, kot če bi s cest umaknili sedem milijonov avtomobilov (recimo vse avtomobile na Nizozemskem).

Ni mogoče prezreti, da so proizvajalci, ki so zelo glasno lobirali za ukinitev klasičnih žarnic, in trgovci cene varčnih sijalk kar precej podražili.

Ko govorimo o obljubljenih prihrankih pri stroških, ni mogoče prezreti, da so proizvajalci, ki so zelo glasno lobirali za ukinitev klasičnih žarnic, in trgovci cene varčnih sijalk v zadnjih dveh letih kar precej podražili, testi potrošniških organizacij pa tudi kažejo, da podatki o desetkrat daljši dobi trajanja v primerjavi s klasičnimi žarnicami ne držijo povsem. Po podatkih evropske komisije fluorescentna sijalka stane od 2 do 20 evrov, sijalka LED med 10 in 40 evrov, halogenska sijalka pa od 1,50 do 3 evre. Tako je 23-vatna varčna sijalka, ki potrošniku služi šest let, ob ceni električne energije 0,136 evra za kWh, v primerjavi s 100-vatnimi klasičnimi žarnicami, ki bi jih moral kupiti v enakem obdobju, cenejša za 60 evrov, razlagajo na evropski komisiji. Pravijo tudi, da bolj ko bodo ljudje varčne sijalke kupovali, cenejše bodo.

Podporniki klasičnih žarnic dvomijo, da je odločitev o ukinitvi prodaje teh žarnic res ekološka, saj varčne sijalke vsebujejo zelo strupeno živo srebro. Na evropski komisiji pojasnjujejo, da nepoškodovane fluorescentne sijalke ne oddajajo živega srebra, ta snov se izloči le ob razbitju sijalke. A neodvisni strokovnjaki EU in nemški urad za okolje so ugotovili, da te sijalke niso nevarne za otroke. Proizvajalci pa morajo na embalaži navesti, kako je treba ravnati, če se takšna sijalka razbije.