Boštjan Napotnik

2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Konzum

Stara cesta, stare navade

Tompa, Stara Cesta pri Ljutomeru

  • ocena: 3 / 5

Ješprenj v ozadju

Ješprenj v ozadju
© Boštjan Napotnik

Župa, kot se šika

Župa, kot se šika
© Boštjan Napotnik

Turizem na podeželju Tompa
Stara Cesta 12 f, Ljutomer
Tel.: 02 580 90 57
www.turizemtompa.si
Od ceste Ormož-Ljutomer se na levo proti Stari Cesti zavija od četrtka do nedelje. Ob četrtkih kuhajo od 15. do 22., od petka do nedelje pa od poldneva do 23. ure.

Fino:
ješprenj z bučnim oljem
juhe
svinjski medaljoni

Ne tako fino:
pečenka
prenapolnjena ovalna strežba

Familija Tompa vas z narejenim kosilskim menijem pošteno nahrani za ducat evrov.

Jesensko vijuganje po grebenih jeruzalemskih gričev, še posebej, če je izvedeno v zadnjih izdihljajih dneva pred sončnim zahodom, je težko označiti drugače, kot da gre za vrhunsko hollywoodarsko, že na kič potegnjeno scenografsko doživetje. Marsikateri vinoljub bo ob tem pribil, da je to sicer res, da pa odondotnja vina, žal, niso tako prepričljiva kot scenografija (kar je po mojem mnenju vedno manj res) in da zna biti stvar še bolj zagatna z okrepčevališči, ki se raje kot na pristno lokalno kuharsko izročilo zanašajo na instantne, severnemu jodlarstvu všečne, s fritezami in z obiljem smetane opremljene šnicelj bataljone (kar bolj kot ne drži).

Tako se je konzumentom zdelo fajn, ko smo zavili v Staro Cesto (kar je ime razpotegnjene vasi in ne ceste same) in v precej impozantnem novošolskem objektu familije Tompa predse dobili dobro mero iskrene košte. Sicer je škoda, da se tudi tu držijo zoprne in močno oželeznosrajčene navade, pri kateri se cela kolekcija glavnih jedi in prilog gužva na s svečo podkurjenem ovalu, kar sicer res deluje, kot da so jedi prišle naravnost iz bakanalijskega roga izobilja, a se pri tovrstni metodi strežbe medsebojno tlačijo tudi reči, ki ne sodijo ravno skupaj - recimo pečene paprike in rezine kruhove štruce, a je vendarle treba priznati, da Tompovi premorejo tudi bolj osredotočene krožnike in simpatične rokodelske umetnijice. Osvežilna, z bučnim oljem zamešana ješprenjčkova solata s koščki vloženih paprik in kumaric, ki je spremljala mini narezek suhe klobase in kibelflajša, nedvomno sodi med prve, roladasta rezančno-jetrna zakuha v dedčevsko močni goveji juhi pa med druge. Pohvale iz naslova krepkosti gredo še dišeči gobovi juhi (s posebno pohvalo, ker je niso skvarili s kakšno škrobnato ultra goščobo) in bujti repi, v kateri je bilo toliko sočnih koščkov mesa, da bi že sama zadoščala za celo južino.

Na onem mega ovalu velja pozitivno oceniti sočne in mehke svinjske medaljone, ki so skupaj z rezino bučke tokrat nastopili odeti v rezine slanine, prej omenjeno kruhovo štruco in hrustljavo ocvrto piško, za katere bedrce se je med mladinci vnel kar resen boj. Pečenica in pražen krompir nas nista ravno pretresla, pečenka pa je bila, žal, celo one bolj suhe sorte, kar pa sploh ne velja za zgleden primerek materinske jabolčne sendvič pite, s katero smo sklenili obed. In se zadovoljni odpeljali še na eno razgledno furo.