Boštjan Napotnik  |  foto: Boštjan Napotnik

17. 6. 2011  |  Mladina 24  |  Konzum

Revitalizacija

Modi, Trst

Telefonski snipeti iz mračne jedilnice

Telefonski snipeti iz mračne jedilnice

Ristorante Modi
Via Diaz 1, Trst
Tel.: +39 040 635 788
www.ristorantemodi.com
Modi vas na svoje bele usnjene klopce vabi od ponedeljka do sobote od 11.00 do 15.00 in od 18.00 do 24.00. Kuhinja začne delati dobro uro kasneje.

Fino:
file angusa
marinirana gosja jetra
cene vin

Ne tako fino:
testenine
interjer

Štiririhtna košta z dodatkom na začetku in koncu vas bo stala 55 evrov.

Bilo je pred dobrimi desetimi leti, ko me je življenjska usoda le kakšen dan po dvotedenskem newyorkanju pljusknila na tržaške ulice, kjer sem doživel precejšen kulturni šok. Še dodatnih deset let prej je bil za povprečnega Slovenca Trst prispodoba kapitalistične fancy meke, v kateri se lahko kupi in dobi vse, tisti trenutek pa je deloval kot ena taka zaprašena, zbledela in od vseh pozabljena vukosajvestekaj. Kolateralna žrtev tranzicije, pač: shopping romarjev iz Juge ni bilo več, nova identiteta mesta pa tudi še ni bila vzpostavljena. No, in taka podoba bolj ali manj zanikrnega Trsta je - z rahlimi odmiki v eno ali drugo smer - vztrajala v moji glavi do prejšnjega tedna, ko je Konzum ponovno vkorakal na tržaško ozemlje. In presenečeno ugotovil, da je špancir po centrski pešconi čisto korektna mediteranska pasadžata in da se legendarnemu Malabaru ob bok postavlja cela vrsta prijetno živahnih in zapolnjenih vinskih in lounge barov, kafetarij in delikatesniških štacun. Dio mio, pa saj ta Trst je primeren tudi za kakšno turistično/izletniško rundo, ne le za nakup Jobsovih telefonov!

No, če smo že pri odgriznjenih telefonskih jabolkih: fotomaterial za današnji zapis je nastal z enim izmed njih, saj je bila druga ugotovitev po vstopu v le lučaj od glavnega trga oddaljeno restavracijo Modi ta, da smo v nahrbtniku nosili zgolj objektive, ne pa tudi telesa kamere. Prva je bila, da je bil vsak evro, ki so ga v Modiju namenili oblikovalcu notranjosti, precej slabo naložen, saj se človeku zdi, da bo ob belih usnjenih klopcah, predelnih zavesah in retrofuturističnih stolih prej kot natakarja uzrl medicinsko sestro. A brez skrbi, postreženi boste, kot se šika.

Ob treh svežih avstro-ogrskih kruhkih - navadni in makovi kajzerici ter črnem kornšpicu - smo si dušo najprej privezali z gosto kremno juho iz bučk, ojačano s krepko mero žafrana, ki je že nakazoval nagnjenje tržaške ekipe do dragih sestavin. V soli marinirana gosja jetra, položena na popečeno rezino z maslom, in okusom bogatega brioša, so že bila iz te kategorije, a v nasprotju z interjerjem vredna vsakega centa. To zlahka rečemo tudi za narezkasti krožnik s sočnimi, lepo omaščenimi rezinami pršuta iz Langhirana, kosom mehkega brieja in prijetno sladkastega ovčjega sira, ki jih je vkup povezovala marmelada iz buč s timijanom. So far - so good, še posebej, ker smo srebali deset let staro radikalno (nežveplano in nefiltrirano) vinsko mešanico sivega pinota, sauvignona in chardonnayja, ki ji je avtor Stanko Radikon dal ime Oslavje, v Modiju pa so jo opremili z za tako steklenico zelo prijazno ceno štirih evrskih desetakov.

Razočaranje je sledilo tam, kjer bi ga najmanj pričakovali - pri paštah. Ne le da menu ni premogel niti ene polnjene različice, še s tistim, kar je bilo na voljo, je bilo potem marsikaj narobe. Kitarskim špagetom s sardoni, pinjolami in češnjevimi paradižniki je manjkalo predvsem soli in okusa po sardonih, navadni špageti z ragujem iz govedine pasme angus s sušenimi paradižniki pa so prav tako bolehali za pomanjkanjem soli, so pa zato imeli preveč, veliko preveč omake. A vsako morebitno zamero je odpihnil sočen, mehak, v ustih topljiv in v kosu pečen file angusa, narezan na debele rezine in pospremljen s kupčkom piranske soli, z lahkim olivcem, žličko hrena s smetano in z mladim stročjim fižolom, ki ga je v šopek vezala rezina slanine iberskega prostohodečega pujsa.

Pri sladicah se je pokazalo, da ima chef v Modiju tudi domišljijo, ne le nos za sourcanje vrhunskih in dragih sestavin: limetinemu semifredu je priložil skodelico angleške kreme, presekano s plesnivim angleškim sirom stiltonom, na rezino tradicionalnega genovskega kolača pa je položil kepico sladko-slanega moussa z gosjimi jetri. In za čez častil požirek močne digestivne grenčice. Fair trade!