Urša Marn

9. 3. 2012  |  Mladina 10  |  Družba

Barbarska rušitev

Kdo je kriv za uničenje Čateškega dvora?

Ostale so ruševine

Ostale so ruševine
© Arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine

Odnos Slovencev do grajene kulturne dediščine je naravnost barbarski. Najnovejši primer takšnega odnosa je porušitev Čateškega dvora. Ta sicer nekoliko dotrajani dvorec iz 17. stoletja, ki ga je odlikoval predvsem dobro ohranjen zgodnjebaročen leseni rezljani strop, je konec februarja porušil Dars. V Darsu so se sklicevali na veljavno gradbeno dovoljenje in na sklep ministrstva za kulturo, po katerem jim za odstranitev Čateškega dvora ni bilo treba pridobili kulturnovarstvenega soglasja.

Vendar na novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije trdijo, da razlaga ministrstva ne drži. Na ministrstvu so namreč izhajali zgolj iz dejstva, da Čateški dvor v nobenem od prostorskih aktov ni imel statusa kulturne dediščine, spregledali pa so odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Brežic za kulturni in zgodovinski spomenik. Po tem odloku je bil dvorec del kulturnega spomenika, za kakršnekoli posege vanj pa bi bil Dars dolžan pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Skratka: če bi na ministrstvu delo opravili korektno, Dars za rušitev ne bi mogel pridobiti gradbenega dovoljenja.

Na Darsu trdijo, da spomeniška služba vse do zaključka graditve avtocestnega odseka Krška vas-Obrežje, ta je bil v promet predan leta 2004, ni naslovila nobene uradne pobude glede Čateškega dvora. Še več. Tudi potem, ko so na novomeški območni enoti zavoda v vednost dobili sklep ministrstva, od Darsa niso terjali, naj jih o rušenju obvešča. Prav tako na Darsu trdijo, da niso dobili nobene pobude, da naj bi spomeniška služba želela ohraniti dele stavbe. Nasprotno pa direktor novomeške območne enote zavoda Robert Peskar trdi, da so od leta 2003, ko je bil Čateški dvor ovrednoten kot kulturna dediščina in vpisan v register, večkrat seznanili Dars s pomenom tega objekta, pripravili pa so tudi različne predloge za njegovo ohranitev.

Je pa pomenljivo pojasnilo občine Brežice, da je bil dvorec za rušenje predviden že pred desetimi leti, in sicer v uredbi o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek ter da je soglasje k tej uredbi dala tudi spomeniška služba!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.