Boštjan Napotnik

23. 3. 2012  |  Mladina 12  |  Konzum

Slediti pesniku

Alla Dama Bianca, Devin

  • ocena: 4 / 5

Školjčišče

Školjčišče

Rakovica

Rakovica

Alla Dama Bianca
Duino Porto 61/c, Devin (Italija)
Tel.: 0039 040 208 137
www.alladamabianca.com
Na obali devinskega zalivčka lahko posedate in pojedate vsak dan, razen srede, v času v Italiji obče veljavnega termina za kosila ali večerje.

Fino:
rakovica
njoki s salso marinara
morski list z belim vinom

Ne tako fino:
če človek sedi malo bolj v kotu, se kaj rado zgodi, da nekoliko pozabijo nanj

Cena za guštanje nedolžno pripravljenih frišnih morskih organizmov se v Dami Bianci kaj hitro zakotali čez številko 50.

»Prepusti se življenju. Verjemi, življenje ima prav, vedno,« je bil nekoč get-a-lifeovsko pameten Rainer Maria Rilke. Takšne – in kdo ve, kakšne vse še – misli so se sukale v njegovi lirični glavi, ko se je sprehajal po visokem klifu med Devinom in Sesljanom. Konzumova ekspedicija je, natančno sto let kasneje, v glavi imela eno samo misel: kosilo ob devinskem pomolu, s katerim je kanila zaključiti špancir po Rilkejevi pešpoti. Če nas je že življenje naplavilo sem, pred restavracijo in hotelček Alla Dama Bianca, se mu bomo pač prepustili. Saj ima tako ali tako prav, vedno.

To se je jelo potrjevati že, ko so v razgledni jedilnici Bele gospe pred nas postavili košarico s kruhi, v kateri velja poudariti predvsem kratke grisine in všečen, s koruznim zdrobom ojačan bel kruh, s katerim smo ena dve pomazali z zelenim feferonom že skoraj preveč zaostren modroribji namaz. Veliko elegantneje ukročeno ostrino je prispeval rdeči poper, ki ga tu marinirajo v nežnem kisu, skupaj z razprtimi sardoni in na tanke rezine narezanim brancinom – vse skupaj je moč razumeti kot interpretacijo bolj vsakdanjih sardonov na saor in brancinovega karpača.

Sicer pa ne nameravamo skrivati navdušenja ob osnovnem pravilu, ki se ga pri transportu morskega življa iz vode na krožnik več kot očitno držijo pri Beli gospe: da nežne podvodne favne ne fentavajo s kakšnimi zagatnimi okusi (bravo za strikten knobluauchverbot!), ampak ji dodajo le eno ali dve nedolžni reči, po navadi katero iz obsežne kolekcije olivnih olj. In tako smo – medtem ko je mladinski pogon že po treh grižljajih mehkih krompirjastih njokov z na rdeče pokuhano salso marinaro naročal repete – z užitkom iz lupin srebali dišeče meso na žaru popečenih pokrovač, britvičark in kanestrel; ugotavljali, da le na maslu popečenemu in z malo belega vina zalitemu listu ne manjka prav nič, za zmagovalko dneva pa vendarle izbrali super slastno, še mlačno meso rakovice, za katerega okus je bil brizg olivnega olja Starec iz zamejske Doline kot tipka turbo boost. Ko nam je nato iz kotka pri oknu po nekaj intervencijah le uspelo priklicati gospodarico, smo se urno zmenili še za krožnik ananasa, kozarec jagodičevja v vinskem želeju in perfekten, res le napol zamrznjen semifredo s karamelnim krokantom in ugotovili, da Bela gospa sicer ne kuha prav poceni, da pa tisti, ki mu dogajajo čisti morski okusi, obiska nikakor ne bo obžaloval.