Boštjan Napotnik

25. 5. 2012  |  Mladina 21  |  Konzum

Wannabe*

Kaiser, Rogaška Slatina

  • ocena: 3 / 5

Losos

Losos

Njoki

Njoki

Restavracija Kaiser
Zdraviliški trg 6, Rogaška Slatina
Tel.: 03 811 47 10
www.restavracija-kaiser.si
Kaiser svojo prehransko terapijo izvaja vsak dan od poldneva do enajstih zvečer.

Fino:
ambiciozno zastavljen atraktiven jedilnik in vinska karta

Ne tako fino:
skoraj noben krožnik ni pripravljen brez napak
molzna vinska marža in nenavajanje letnikov

Za petrihtni, lepih besed poln degustacijski meni boste pri Kaiserju odšteli 45 ali 55 evrov.

Zdraviliški park v Rogaški Slatini obiskovalcu ponuja dva tipa vedut. Prvi pogled se odpira na minuciozno urejen park in obnovljene zelo oldskul hotele, iz katerih, se zdi, bo zdaj zdaj prikorakal Franz Liszt ali kateri drugi od slavnih gostov iz zlate preteklosti. Drugi pogled se ustavlja na socarhitekturnih hotelskih monstrumih, ki jih je v polpreteklosti nekdo imel muda postaviti zraven onih lepih zgodovincev in katerim niti korenita obnovitvena terapija ne more več pomagati. Iz otmene rogaške restavracije Kaiser se lepo vidita oba zdraviliška obraza in, kar sčasoma postane problematično, tudi oba obraza restavracije same.

Prvi je ta, ki je zapisan v obsežnem, leporečenja polnem jedilnem listu, drugi pa v krožnični realizaciji visokoletečih besed. Tihooceanski lososov Carpaccio z mladim kravjim sirom in domačim hrenovim sladoledom z ingverjem je recimo pisalo v knjigi, čeprav bi resnici bolj ustrezal opis lososov carpaccio na rukoli s smetanovim hrenom – pa ta še niti zelo hladen ni bil, kaj šele sladoledast. In za to, da je nekomu kup na radič in list zelene solate položenih, s smetano prelitih trdih njokov s presušenim piščančjim filejem uspelo poimenovati S palcem povaljani domači skutni njoki z rogaškim radičem, nanoškim sirom in piščančjimi trganci, je tudi bila potrebna precejšnja stopnja umetniške svobode. Podobne diskrepance med navedki in postreženim so se vrstile pri vseh oni večer postreženih jedeh: tu je manjkalo granatno jabolko, tam je bil namesto mladega starani sir, na tretjem koncu so navadno industrijsko rjavo omako poimenovali magnezijeva kopel, na četrtem pa so na krožnik – poleg okusnih, a razkuhanih raviolov s sušenimi paradižniki – postavili kozarec z decijem olivnega olja, s katerim res nismo vedeli, kaj bi.

Če na Kaiserjevo kuharijo pogledamo skozi pozitivna očala, lahko pohvalimo obe juhi: škampovo z olivnim grisinom in bučkino s staranim sirom v mošnjičku, a to ob jako trdih merjaščevih ličnicah, do suhega konca prepečenih jagenjčkovih kotletih in neprepričljivih sladicah pač ni dovolj. Tudi zato, ker na zgledno zastavljeni vinski karti (s prvoligaškimi bordojci in šampanjci vred) popolnoma ignorirajo letnike, pribijajo ruskim gostom prilagojene marže in na kozarec naročenih vin ne točijo pred gostom. Zdi se, da so pri Kaiserju v nekem trenutku zastavili na polno, potem pa stvarem pustili, da gredo po svoje. In ko gredo po svoje, gredo navzdol. Škoda.

* Slengovski izraz za nekoga, ki bi rad bil nekaj, kar ni.