Boštjan Napotnik

1. 6. 2012  |  Mladina 22  |  Konzum

Specializacija

Pristan, Domžale

  • ocena: 3 / 5

Čokoladna solza

Čokoladna solza

Pred krematorijem

Pred krematorijem

Restavracija Pristan
Šaranovičeva 18, Vir pri Domžalah
Tel.: 01 721 12 62
www.restavracija-pristan.si
Pristan ima žerjavico za peko segreto vsak dan, razen ob ponedeljkih. Od torka do četrtka tli od 11. do 22. ure, ob petkih in sobotah potegnejo še uro dlje, ob nedeljah pa kurijo pol šihta: od poldneva do štirih popoldne.

Fino:
golaž iz hobotnice
kovač izpod črepnje

Ne tako fino:
kozice na žaru
ponudba predjedi

Zamizni privez v pridomžalskem Pristanu vas bo ob popolni prehranski oskrbi stal okrog 40 evrov.

Odkar avtomobilizirani biznisarji, izletniki in dopustniki na zahodno-vzhodni skozislovenski ruti šibajo po avtocesti, so oni nekdaj jako obljudeni kraji ob tastari cesti kar nekako potisnjeni v pozabo, legendarne oštarije v njih pa še bolj – nekatere celo tako, da so za zmeraj pogasile ognje pod piskri. Pa tale Konzumov popis ni namenjen iz blažene polpreteklosti črpajočemu memoarjenju, ampak vas kani razvedriti s poročilom o oštariji Pristan, ki ji je z izmojstritvijo ene same kuharske tehnike uspelo napisati novo ribjo zgodbo na stari pridomžalski lokaciji.

Pristaniški delavci na Viru so se odločili, da bo glavni vir ugodja njihovih gostov pod peko (zmenimo se, da bomo od zdaj pisali po slovensko: pod črepnjo) pripravljena riba. V ta namen te glas po telefonu že pri rezervaciji povpraša, katero vrsto ribe naj pokrijejo z debelim železnim pokrovom in posujejo z žerjavico. In če boš sledil zgledu Konzumove ekspedicije in z navedenega seznama rib izbral kovača, se ti bo res dobro godilo: riba je bila pečena na ck (naj pojasnim: bila je skoz in skoz prepečena, na gornji strani z rahlo hrustljavo kožo, pod njo pa sočna in mehka), med običajno zelenjavno podlago – krompirjem, papriko, bučkami, jajčevci, čebulo, olivami – pa se je znašlo tudi nekaj zelenih špargljev. Vse skupaj je bilo odeto v rahlo dimasto aromo, ki je ni moč ponarediti v električnih pečicah. Drugi highlight, zavoljo katerega se je splačalo privezati v Pristanu, je bil golaž iz hobotnice – gre za lepo odišavljeno in okusno, krepko, gosto juho s koščki mehke hobotnice, ki se uvršča v kategorijo krepčilnih zvarkov, zmožnih pokonci postaviti tudi zmačkanega zombija.

Škoda je le, da se je s tem – no, in s korektnima in koketnima čokoladnima sladicama – končal bleščeči del obiska na Viru. Zdi se namreč, da preostalo ponudbo odpravijo bolj na hitro – testenin in rižot, so priznali prostodušno, niti ne delajo –, kar se potem pozna pri presušenem s sipino tinto obarvanem rižu, ki ga, zmešanega z omniprezentno rukolo, podložijo pod na vroči plošči pečene kozice, ali pri hladnih predjedeh, kjer se zadovoljijo s hobotničnim karpačem in bakalarjem iz druge roke, repke kozic pa vložijo v obilno mešanico majoneze in kisle smetane. A črepnja in hobogolaž v kombinaciji z domačim čebulnim kruhom in likerskimi, s kavnimi zrni in rozinami našmekanimi žižolami poskrbita, da je malica v Pristanu čisto fletno doživetje.