Boštjan Napotnik

8. 6. 2012  |  Mladina 23  |  Konzum

Dobra paša

Mandrija, Ajševica

  • ocena: 4 / 5

Rezanci

Rezanci

Na-rezanci

Na-rezanci

Gostilna Mandrija
Ajševica 81, Nova Gorica
Tel.: 041 752 584
www.mandrija.si
Do na fleten griček postavljene Mandrije se splača privijugati od četrtka do ponedeljka od 12.00 do 22.00.

Fino:
goveji file s špinačo in belo polento
njoki s pestom in skuto
šalam

Ne tako fino:
fabrški kruh za krostine in toast

V Mandriji vas v šestih okusnih in dobro tempiranih rundah porihtajo za nadvse ugodnih 28 evrov.

Ko sta leta 2007 spreobrnjeni vegetarijanki Sasha Wizansky in Amy Standen izdali prvo številko sociološkim, filozofskim in umetniškim (ter nekoliko manj kulinaričnim) vidikom mesojedstva posvečene revije Meatpaper, sta se za uvodnik - ob obveznem kosu mesa - dali fotografirati pod veliko sliko maršala Tita, kar je, recimo, za našo ablast precej provokativno, če že ne kar protiustavno dejanje. No, Američani se ob tej priliki niso zgražali nad Brozom v okvirju, ampak nad tem, da sta gospodični v New York Timesu prostodušno priznali, da sta v Sloveniji jedli žrebička. Kar je nekako tako, kot da bi se Slovenec pohvalil, da je snedel file mladega zlatega prinašalca.

So pa seveda tudi v Sloveniji placi, kjer na konjejedstvo gledajo po ameriško. Gostilna Mandrija je - poleg Lipice - že en tak plac; gostinski pogon je namreč zrasel ob podpori istoimenskega konjeniškega kluba. So pa zato mandrijski fantje toliko bolj resno zastavili drugo velikoživalsko mesno zgodbo. Svoje velemojstrstvo v vseh disciplinah govejega stejkoznanstva - izbiri dobavitelja, zorenju, pečenju in prezentaciji - so dokazali v četrti in peti rundi šeststeznega degustiranja, ko so nas najprej pribili na zice z rustikalnim, nepotrimanim, hardcorovskim, iz visokega hrbta odrezanim stejkom s kostjo, postreženim s hrustljavim krompirjem in z ožarjeno zelenjavo. Nakar so zamenjali ploščo in ob sanjskem, po sladkastem dimu dišečem, na dvojno debelino odrezanem kosu govejega fileja, katerega rezine so poslednjo dišečo steljo našle v dušeni špinači in popečeni beli polenti, smo si lahko zapeli le šlager Roberte Flack Killing Me Softly. In ga poplaknili s krepkimi požirki priporočenega nam elegantnega rdečega cuveeja vinarije Fana iz Vipolž.

Iz opisanega si, izkušeni bralec, že doumel, da nam ob dveh stejk epizodah v Mandriji ni bilo hudega. A kot rad reče Konzumov komandant: to pa še ni vse! Iz kuhinje nosijo tudi med mehkobo in kompaktnostjo lepo zbalansirane njoke, prelite z zeliščnim pestom in s segreto, nadrobljeno slano skuto ter (sicer malo predebele) široke rezance z ragujem iz razstavljene pečenice in špargljev, domov pa te pospremijo z nasitnim parom kobariških štrukljev, jagodami z lahkotno angleško kremo ali sočno češnjevo zloženko.

Vseeno pa ob koncu dvigujemo pedagoški kazalec: fantje, skrajni čas je, da dišečemu šalamu in spodobnemu tatarcu za podlago priskrbite kaj boljšega od štacunskega hrska in toasta!