Boštjan Napotnik

13. 7. 2012  |  Mladina 28  |  Konzum

Nižinska planšarija

Štrud’l, Bohinjska Bistrica

  • ocena: 4 / 5

Domače, domače

Domače, domače

Hišni štrud’l

Hišni štrud’l

Gostilna Štrud’l
Triglavska 23, Bohinjska Bistrica
Tel.: 031 518 969
www.strudl.si
V Štrud’lu lahko kaj domačega sneste vsak dan od sedmih zjutraj do enajstih zvečer.

Fino:
skuta in vsi njeni derivati
gobova enolončnica
ajdovi žganci s kislim mlekom

Ne tako fino:
bohinjski siri
kuhan želodec

Na križišču v Bohinjski Bistrici vas bo odtegovanje pasu stalo slabih 20 evrov.

V načrtovanju popoldanskega bega iz asfaltno-betonske razbeljevine smo ondan zavrgli vse topličnobazenske, turističnokmetijske in morskoplažne misli in sklenili zaviti tja, kamor poleg Aleksandra Mežka vleče še številne Dance, Holandce, Angleže in druge, ki jim ob pogledu na jugovzhodne obronke alpskega masiva zaigra srčna mišica. No, nas, ki smo se vročini navkljub zavedali svojih profesionalnih dolžnosti, sta tja vlekla predvsem jezik in želodec, oko pa je nazadnje na glavnem križišču v Bohinjski Bistrici izbralo fletno novogradnjo, na kateri je pisalo gostilnica-trgovinica Štrud’l, pred njo pa na tabli ajdovi žganci z ocvirki in kislo mleko.

Oboje je bilo kmalu na naši mizi: všečni žganci zaroštanega, sipkega tipa in odrešilno ohlajeno, čvrsto in okusno kislo mleko. In že smo juckali, ne le zaradi mleka, ampak tudi zaradi izbire intrigantnih lokalnih žganic (brinjevec in pelinkovec sta zmagovalca digestivne scene, smrekovec in štrudlovec pa sladkaste) in špricerja, ki smo si ga dali zmešati, tik preden smo se soočili s sirnim in mesnim narezkom. Pri slednjem jo je najslabše odnesla prhka suha salama; suha klobasa, želodec s proseno kašo in sušeni vrat pa so lepo spremljali na žal ne čisto domač kruh namazano zaseko. Siri – bohinjski, planšarski in prijetno dimljeni – so bili še najslabši del obeda, malo zaradi temperaturnega šoka, malo pa zato, ker so bili postreženi z nadzemeljsko dobro, svežo, sladkasto, lahko, najboljšo skuto vseh časov. Tako dobra je bila, da smo si za zaključek urno rezervirali še nekaj njenih derivatov: rahle palačinke z rahlo sladkano skuto, kompakten in sočen ajdov štrukelj in po hiši poimenovan štrudelj z orehi, nalistanimi jabolki in skuto.

V vmesnem času smo vse bolj občutili tesnobo okoli pasu, predvsem zaradi poštenega ričeta in krepke gobove enolončnice, založene z obiljem jurčkov in štorovk, svoje pa je dodal še krožnik toplih jedi, na katerem so družno vladali fižolast matevž, krhki krompirjevi žganci in sočen kos kuhanega suhega mesa, pogreta verzija kašnatega želodca pa je bila presuha in pregumasta, da bi nas prepričala.

Pomanjševalničnim oznakam in gorenjski lokaciji navkljub je treba reči, da je Štrud’l eden od tistih lokalov, ki na rustikalno keramiko odmerjajo radodarne porcije, še bolj pa veseli, da je njih avtohtona košta dobra in res domača ter da jedilnika ne banalizirajo z raznimi šnicli, kalamari in picami. Ju-ju-juhuhu!