Boštjan Napotnik

10. 8. 2012  |  Mladina 32  |  Konzum

Dolenjska 2012

Žolnir, Kostanjevica na Krki

  • ocena: 3 / 5

Zamaskiran goveji file

Zamaskiran goveji file

File rdeče postrvi

File rdeče postrvi

Gostilna Žolnir
Krška cesta 4, Kostanjevica na Krki
Tel.: 07 49 87 133
www.zolnir.eu
Gostilna ob žolnirju Resslu posvečeni statui z ladijskim vijakom obratuje vsak dan od 7.00 do 22.00.

Fino:
divjačinska pašteta in salama
file rdeče postrvi

Ne tako fino:
gobova juha
panakota

Po izdatnem obroku na robu Krakovskega gozda bo izračun pod črto pokazal strošek 25 evrov na jedca.

Prejšnji teden od Londona sem zaradi suverenega deljenja iponov skorajda ni bilo slišati druge besede kot Žolnir. Tako je tudi iz Konzumovega logističnega središča prišel befel, naj prvo slovensko žensko olimpijsko zlato proslavimo v dolenjski gostilni zlato zvenečega imena. In smo šli. In ugotovili, da se pred nekaj leti obnovljeni gostinski obrat imensko naslanja na Jurčičevega Kloštrskega žolnirja (bralcem, mlajšim od 150 let, zaupamo, da beseda žolnir pomeni vojak ali inženir) – šlo naj bi za Josefa Ressla, ki je v Krki preizkušal svoj izum, ladijski vijak, in ki si je gotovo po kakšni testni furi na mizo dal prinesti kolut ali dva divjačinske salame. In če je bila tako dobra, kot tista, ki so jo narezali nam, se gotovo ni pritoževal, še posebej, če si je ob tem na zagozdo kruha namazal krepko divjačinsko pašteto. Mi smo s prijetno ohlajenim cvičkom (nato pa še z ugodno najdbo – buteljko Šumenjakovega modrega pinota 2006) po grlu pospremili še dobro dimljeno (a koščic slabo očiščeno) postrv in pomodrovali o všečnosti hrustljavo zapečenega mladega sira z žara, ki so mu priložili le bučna semena in sveže jurčke. Ti so nato pred nas priromali še v treh inkarnacijah, gorgonzolna in smetanova sta se že izgubili v pozabi, ona z vmešanimi jajci pa je bila sočnejši in okusnejši primerek svoje sorte. V nadpovprečno (a nikakor ne v olimpijsko) kategorijo je moč uvrstiti tudi s tankimi ribanci gomolja zelene dodelano paradižnikovo juho, z brezokusnim rezultatom pa je tokrat – sploh glede na prej prikazano kakovost razpoložljivih surovin – razočarala gobova župa.

Da so Žolnirjevi blizu vode, je dokazal lososast file rdeče postrvi, ki je bil res frišen, pa tudi perfektno pečen in (razen nepotrebnega oljnega bazenčka) primerno opremljen z osvežilno paradižnikovo salso in popečenimi bučkami. Da pa vrhunska surovina še ni garant vrhunske jedi, je najprej izpričal prepečen srnin file, katerega suhobe ni mogla prekriti niti iz višenj vkuhana omaka, in nato še sicer pravilno pečen biftek, ki ga je popolnoma zakamufliralo obilje gobove omake, za nameček pa sta mu zavdala še težka krompirjeva palačinka in suh ajdov štrukelj. Že precej polni smo nato v zmagovalnem duhu dali vse od sebe in v fotofinišu sladic jabolčnemu štrudlju prisodili zmago nad domačo čokoladno torto, po skoraj do trdote preželatinjeni panakoti pa nas je uspelo potolažiti šele lepemu in dišečemu orehovcu. Soliden nastop dolenjske ekipe!