Boštjan Napotnik

17. 8. 2012  |  Mladina 33  |  Konzum

Idrijski alternativci

Hotel Jožef, Idrija

  • ocena: 4 / 5

Rdeči njoki

Rdeči njoki

Skriti brancin

Skriti brancin

Hotel Jožef
Vojkova 9 a, Idrija
Tel.: 08 200 42 50
www.hotel-jozef.si
Jožefova restavracija obratuje vsak dan. Na kosilo lahko uletite od 12. do 15. ure, na večerjo pa od 18. do 22.

Fino:
riba v krompirjevi skorji
njoki iz rdeče pese

Ne tako fino:
kislost mariniranih rib

Niz štirih z jedilnega lista izbranih jedi je pri Jožefu koštal zelo sprejemljivih 28 evrov.

Idrija je bila svoje čase hudo leglo punkovske alternative in minuto in tri četrt dolg temeljni kamen idrskega punka, komad Vahid, si še dandanes paše zasukati, predvsem zaradi vrstice Pa kva je pol, če nism tak kot je on! Ta namreč v Idriji na prvi pogled ne velja več, vsaj ne za obe lokalni korporaciji – kar ima ena, mora imeti tudi druga. In ker ima ena v lasti ljubek hotelček z vrhunsko restavracijo, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo svojega odprla druga. Že res, da med bencinsko črpalko, poslovno stavbo in knapovski blok stisnjeni Hotel Jožef po tradiciji in vedutah ne more resno konkurirati Kendovemu dvorcu, ampak že po telefonski in nato živi prijaznosti mlade gospodične je bilo zaznati, da ne gre le za me too projekt in da jim je pri Jožefu še kako mar za obči blagor klientele.

Tako smo ob sveže zvarjenem ledenem čaju med poslušanjem gostinske ponudbe ugotovili, da se v kuhinji sicer ukvarjajo tudi z žlikrofi, da pa jih v resnici bolj kot knapovska košta navdihuje lahkotni morski svet. Košček pozdravne, v limetinem soku marinirane orade in umetelna, iz tuna in brancina zvita rulada sta bila lepa kreativna poskusa, pri katerih pa se bodo morali malo nazaj držati s kislino.

Me je pa zato ob na solatno-zelenjavno steljo položenem fileju brancina, ki je bil prekrit z ultra tankimi in med peko v pečici do hrustljavosti zapečenimi rezinami krompirja, imelo, da bi šel v kuhinjo in mojstru čestital za oboje, zamisel in izvedbo. Mimogrede bi ga lahko pohvalil še za v zelo hrustljavo sirovo skodelico položene z rdečo peso živahno obarvane in zgolj s sesekljanim svežim žajbljem in naribano dimljeno skuto potresene njoke in za čebulno marmelado, ki je bila priložena v hrustljav zeliščni montlček oblečenemu paru sočnih jagenjčkovih zarebrnic.

Svojega denarja sta bila vredna tudi krožnik fužev z radodarnim odmerkom tartufov in na dilco zložen komplet lokalnih mesnin (zmagovalne so tanke rezine špeha) in kreftnih hribovskih sirov. V elegantnem izteku zgodnje večerje smo nabasali še na lahkotno krhko konstrukcijo listnatega testa, limonaste vaniljeve kreme in jagodičevja ter v s kofetom odišavljeni bailey’s vloženo kroglico čokoladne pene.

In tako lahko ob koncu ugotovim, da prej omenjena Vahidova vrstica še zmeraj velja: pa kva je pol, če Jožef ni tak, kot je Kenda. Ima svojo, drugačno in všečno špuro, Idrija pa dve zelo dobri restavraciji. Kar je dvakrat več kot marsikatero večje slovensko mesto.