Boštjan Napotnik

31. 8. 2012  |  Mladina 35  |  Konzum

Ljubljacija

Taverna Tatjana, Ljubljana

  • ocena: 3 / 5

Taverna Tatjana
Gornji trg 38, Ljubljana
Tel.: 01 421 00 87
www.taverna-tatjana.si
Če se ne dogovorite drugače, lahko v Taverni kruh v buzaro pomakate od ponedeljka do sobote od petih popoldne do polnoči.

Fino:
školjke na buzaro
ribji namaz

Ne tako fino:
sladice

Resno seznanjanje s školjkami, mehkužci in ribami vas bo pri Tatjani stalo 40 evrov.

Če se bo kdaj v Ljubljani dogajalo obsežnejše preimenovanje ulic in trgov, bi se utegnilo pripetiti, da bi skupina občanov, ki na repetitivno ribjejedsko spraševanje zakoncev Novak vedno odgovarja z večkratno pritrdilnico, vložila predlog, da se Gornji trg preimenuje v Riblju pijacu ali pa vsaj v Dalmatinski kvarat, saj sta od treh tam pozicioniranih prehranskih obratov kar dva zavezana obdelavi morskega življa v že precej predvidljivi in dosadni slovenski interpretaciji klasičnega dalmatinskega sloga. Toda v Konzumovem oddelku za zbujanje dalmatinskega sentimenta verjamemo, da je tudi najdolgočasnejša riba iz pečice neskončnokrat boljša kot najjača kancona najboljše dalmatinske klape, zato smo se odločili, da po lanski mirno prebavljeni vizitaciji gornjetrškega Valmarina brbončice izpostavimo še friški robi iz Taverne Tatjana.

Tako smo na ravno prav shlajen poletni večer mimo separeja, v katerem dominira olje na platnu z motivom smejočega se župana, stopili na ljubek vrt, na račun malvazije Korenike in Moškona preskočili srebrno radgonsko penino in napadli hladne predjedi na osrednjem krožniku. Od teh bo v spominu še dolgo ostal ribji namaz, ki bi mu zaradi obilja koščkov zelenih oliv lahko pripeli pridevnik olivni, a je bolj kot ime pomembno to, da je bil res dober. Tako kot hobotnica v solati, ki je bila one rustikalne, neolupljene, sorte, skuhana do popolne mehkobe in minimalistično zabeljena, velikoserijski bakalar in marinirani fileti sardonov pa nas niso ravno vrgli na hrbet. Topogledno so bile veliko uspešnejše školjke na buzaro: mešanica majhnih sladkastih vongol in večjih, kompaktnih klapavic je bila frišna, njihov sok pa je pomagal vkuhati eno najbolj frajerskih, lahkotnih in dišečih buzar, kar smo jih kdaj točali na kontinentu. Rahlo pikantna, nič zadrobtinjena, gladka in sladka – »the« buzara! V senci tega presežka sta nato ostala korektna črna rižota z mehkimi koščki sipe ter frišen in kompakten, v pečici pečen in z zelenjavno-krompirjevim potpurijem podložen romb, ki mu je – že samemu po sebi dovolj mastnemu – medvedjo uslugo naredila tresoča se roka onega, ki je v protfan vlival olje. Takisto se zdi, da bi se klasični dubrovniški sladici rožadi bolj podala gladka kot pa skorajda že grahasta tekstura, okusen in dišeč domači malinov sladoled pa bi bilo iz zamrzovalnika treba vzeti malo prej, da bi se zmehčal tudi na sredini.

Ta teden smo torej že jedli ribe. Predvsem pa hudo dobre školjke.