Boštjan Napotnik

5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Konzum

Počasni posnetek

Restavracija Nebotičnik, Ljubljana

  • ocena: 3 / 5

Njoki

Njoki

Tun

Tun

Restavracija Nebotičnik
Štefanova 1, Ljubljana
Tel.: 0590 70 396
www.neboticnik.si
V nekdaj najvišji stavbi na Balkanu se lahko restavrirate od ponedeljka do sobote od 12. do 21. ure.

Fino:
tun z limeto
čokoladna tortica

Ne tako fino:
tempo

Pričakujte, da boste za scenosled hladnega, toplega, glavnega in sladkega krožnika odšteli nekaj malega več kot 40 evrov. Razgled je vključen v ceno.

Če smo Slovenci karkoli bistvenega pridodali k podobi sodobne medijske krajine, potem je to brez dvoma do popolnosti izpiljena tehnika počasnih posnetkov, ki jo je med legendarnimi prenosi planiških skakalnih tekem izmojstril Stane Škodlar s svojo ekipo (in, jasno, z nepozabno melodijo Andromede Mihe Kralja). Slovenci smo tako rekoč pionirska nacija na področju slow motiona, zato bi se v njem morali počutiti nadvse domače. Pa se nam je zadnjič, ko smo skozi okno v desetem nadstropju Nebotičnika gledali uro na vrhu nekdanje Iskre, čas vseeno precej vlekel, in to jezični in – priznamo, da tudi po zaslugi odličnega Verusovega sauvignona 2011 – dobro razpoloženi Konzumovi druščini navkljub. Porabiti 150 minut za kosilo s tremi rihtami, je pač preveč in raje ne pomislimo, kako bi šele bilo, če bi lačno ljudstvo zapolnilo več kot tri omizja v spomeniško zaščitenem prostoru.

Je pa fino, da je hrana, ki jo strežejo, daleč od spomeniške zaščitenosti. Na kratkem in atraktivnem jedilnem listu so jedi predstavljene zelo skopo, le z navedki ključnih sestavin, krožniki pa so potem bolj ali manj posrečene kreacije iz teh sestavin. Med uspešnejšimi vsekakor najvišje mesto zasedajo z limeto odišavljene debele rezine surovega tuna, ki jih spremljajo avokadov pire in želatinirane rdeče kocke, ki naj bi bile bloody mary, a jim za to zmanjka okusa in substance. Brbončicam všečen je tudi krožnik s svilnatim bučnim pirejem podloženih parmezanovih njokov z repki škampov in rezinami sveže naribanega črnega tartufa. Kakšne resne pripombe – razen vnovično zaznane pretrdosti panakote, ki je bila (precej odbito, ane) odišavljena s koromačem – ne moremo usmeriti niti v sladice, predvsem čokoladno tortico s pasijonkinim sladoledom si pribeleži na moram-probat-listo. Še največ pripomb leti na glavne krožnike, pri katerih kuhar očitno ni imel srca, da bi opustil katero od številnih zamisli: lepo spečen brancinov file je položil na liste špinače v krompirjevi kremi in ga potresel s pinjolami, rozinami, paradižniki in obiljem rožmarina – pa bi bilo bolje, če bi se bil odločil le za prvi ali za drugi dve. Tudi grozdje, špargelj in gomoljna zelenjava ter bučni pire so delali gnečo ob račjih prsih, vsega, kar je bilo priloženo jelenovemu fileju, pa si niti nismo zapomnili. A v Nebotičnik se vendarle splača zaviti ne le zaradi razgleda, ampak tudi zaradi hrane. Vprašanje je samo, ali imate dovolj časa.