Boštjan Napotnik

2. 11. 2012  |  Mladina 44  |  Konzum

Iskanje identitete

To je noro, Ljubljana

  • ocena: 3 / 5

Goveji trakci

Goveji trakci

Makova rezina

Makova rezina

Gostilnica To je noro
Streliška 10, Ljubljana
Tel.: 08 382 74 42
Na Streliški vrata odpirajo ob sedmih zjutraj, nato pa jih od ponedeljka do četrtka zapirajo ob 22., ob petkih in sobotah pa ob 23. uri. Ob nedeljah siestajo.

Fino:
vampi
biftek
sladice

Ne tako fino:
omniprezentni zelenjavni miks

Malo tega, malo tistega in malo onega – pa se ob checkoutu (če ne planeš ravno po bifteku) nabere za kakšnih 15 ali 20 evrov le v gotovini plačljivega dolga.

Najbolj divje obdobje v življenju homo sapiensa je brez dvoma tisti mučni časovni pas med približno štirinajstim in približno osemnajstim letom, ko se negodni človeški mladič prebija skozi zanj in okolico precej zoprno metamorfozo iz brezskrbnega otročaja v odgovornega imetnika volilne pravice in pravice do nakupa alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. A pomembnejša kot od družbe podeljene formalne pravice je lastna identiteta, ki si jo v tem času ob impulzih od zunaj (z)gradi odraščajoči osebek. No, če bi pod grajski hrib stisnjeni simpatični lokal na Streliški moral personificirati, bi ga prav gotovo orisal kot najstnika – pa ne le zaradi imena, ampak predvsem zaradi iskanja identitete, saj jo To je noro več kot očitno išče. Za začetek je težko določiti že, za kakšen tip lokala gre – dovolj ambiciozen, da je več kot kafič, a vendarle premalo, da bi bil restavracija. Če pa že, kakšna je? Azijska? Domača? Mestno-kosilniška? Špagetarska? Vse to – in zato se tam je marsikaj: ko se – če ne štejemo s karijem odišavljenih mehkih trakcev popečene govedine na solati – izognemo precej nedefiniranemu ponujanju azijskih fusionov, na uho ujamemo, da je mogoče na žlico dobiti vampe. In jih dobimo, vrhunske vampe: mehke, po tržaško začinjene, nezamokane in nezadrobtinjene. Posrebamo tudi malo preveč razvodenjeno spasirano cvetačno župco, od tu naprej pa skorajda ni jedi, pri kateri ne bi nabasali na v tej hiši očitno zelo priljubljeno tzv. zelenjavo – gre za mešanico diagonalno narezanega in – verjetno v voku – na hitro prepraženega pora, korenja, stročjega fižola in lističev špinače, ki nato postane univerzalni dodatek jedem. Ko jo dopolnijo z rezinami krompirja, postane postelja za malo preveč pečeno, a okusno morsko lastovko ali za vrhunski in prav do zaželene angleškosti pečen debel biftek s pršutom in z ovčjim sirom; če pa ji dodajo koščke pečene hobotnice, postane omaka za peresnike. Nič narobe, a bi se nam le zdelo bolj prav, da bi bilo na krožniku več glavonožca kot pa zelenjave, če se jed že imenuje testenine s hobotnico. In nič ne bi imeli proti, če bi se med belimi vinskimi flašami našla tudi kakšna, ki ne bi bila polsuhi štajerc, vsekakor pa naj nadaljujejo lepo špuro svojih sladic: zaradi marelične marmelade in čokoladne glazure na saherco spominjajoča makova rezina in prekmurska gibanica sta lepa babičina reminiscenca, čokoladni šejk z ingverjem pa zanimiva igra temperatur in tekstur.