Boštjan Napotnik

19. 4. 2013  |  Mladina 16  |  Konzum

Premik na bolje

Zlati grič, Slovenske Konjice

  • ocena: 4 / 5

Račja jetra

Račja jetra

Smuč

Smuč

Restavracija Zlati grič
Škalce 80, Slovenske Konjice
Tel.: 03 758 03 61
www.zlati-gric.si
Na Škalcah ne počivajo prav veliko – ob nedeljah in ponedeljkih delajo od 10. do 20. ure, od torka do sobote pa potegnejo do desetih zvečer.

Fino:
file smuča na ješprenju s šparglji
čemaževi njoki s potočnimi raki
sauvignon

Ne tako fino:
čemaževa juha

Lagodno štirihodno obedovanje sredi telebajskaste krajine te bo stalo nekje od 25 do 30 evrov.

Po navodilih Konzumovega memorialnega centra za polpreteklo zgodovino smo oni dan malo prelistavali skorajda že porumenele zapiske našega dragega upokojenega Ilovarjevega ata in pri tem naleteli na rahlo diskrepanco med njegovo strogo zabeležko o obisku slovenjskokonjiški vinarski industriji pripadajočega gostinskega obrata in spodbudnimi poročili naših terenskih senzoričnih doušnikov. Ker tovrstne zadeve radi rešimo na lastne brbončice, smo kaj kmalu parkirali med idiličnimi, s prebujajočo se travo tapeciranimi vrstami vinske trte na obrobju Slovenskih Konjic.

Dokaj hitro smo zaznali, da obstaja kar močna povezava med tem, kar gledamo, in tistim, kar je zraslo na tem, kar gledamo: že frišna penina, predvsem pa – še posebej glede na ducat evrov, ki jih hočejo za flašo – presenetljivo karakteren sauvignon iz domačega kombinata sta pokazala, da se pobje na onih hribčkih ne hecajo, ampak resno delajo. Sicer zelo lagodno, vendarle z dovoljšno resnostjo so se stvari lotili tudi v kuhinji in pred nas po kar dolgi pavzi po simpatičnem, a nepresežnem divjačinskem narezku postavili za kraje vzhodno od Trojan več kakor le korektne, v sladkasti omaki z repki potočnih rakov kopajoče se domače čemaževe njoke in kot se šika spečena in z omako iz jabolk in malin zbalansirana mastna račja jetra. Ko bi ne bila čemaževa juha s kozjim sirom tako praznega okusa in ko bi bil biftek, ujet med slastno omako iz mavrahov in dišeč čemažev pire, vendarle malo mehkejši in sočnejši, bi bili skorajda že priča izjemnemu presenečenju – še posebej, ker so file smuča spekli in ne – kot se rado primeri na kontinentu – prepekli in ga postregli s sočnim, a na srečo ne sluzastim ješprenjem, v katerega so bili vmešani zeleni šparglji. Od teh sicer na začetku sezone nismo pričakovali aromatskih presežkov, tako kot nismo gojili kakih posebnih pričakovanj v zvezi s pečeno telečjo kračo, a je z nje odrezana porcijska rezina premogla dovolj sočnosti in okusa, da se nam je zdela malo premajhna. Pa je bila v resnici čisto dobro odmerjena, še posebej, ker ni bila zadnja ta dan preverjena zlatogriška reč: zaključili smo z lomljenjem hrustljave zlato rjave karamelne skorje na crème brûlée, ki so nam jo podarili – menda zaradi slabe vesti ob ne dovolj izkazane nam pozornosti. Ampak če damo pozornost in brzino na stran, potem podčrtavamo zgolj ugotovitev, da se na Zlatem griču je in pije veliko bolje, kot se je pred leti.