Boštjan Napotnik

10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Konzum

Riba 3

Ribica, Izola

  • ocena: 4 / 5

Na šavor

Na šavor

Na brodet

Na brodet

Ribja kantina Ribica
na koncu glavnega pomola v Izoli
Tel.: 031 345 001
www.ribica-doo.si
Na pontonu lahko kakovost ulova preverjate vsak dan od 11. do 22. ure.

Fino:
sardele: na šavor & ocvrte
sipin golaž

Ne tako fino:
limonina tortica

Za kar dolgo posedanje in guštiranje vsega mogočega smo ob pomolu odšteli 25 evrov na grlo.

Ker je bilo bralstvo Mladine zadnjega kritiškega vpogleda v slovensko gostinsko ponudbo deležno že pred dolgima dvema tednoma, naj spomnimo, da smo končali z velikimi, Krpana vrednimi ribami ob Ljubljanici. Bliže izvoru morskega življa postavljena ribja pomanjševalnica, kantina Ribica, se je tako Konzumovi skupini za priobalne intervencije zdela pravšnje mesto za nadaljevanje morskoslovnih raziskav. Še posebej, ker gre v konkretnem primeru za ponton, ki je na glavni izolski pomol privezan prav tam, kjer sta bili pred razrezom parkirani barki Riba 1 in Riba 2, zarjaveli ponos slovenske zaščitene ekološko-ribolovne cone.

Ponton je sicer star, a fletno obnovljen, iz pokrite notranjosti z velikimi okni (še posebej pa s terase) je moč pasti oko na ljubkem pristanišču z barkami in na milo rečeno neposrečenih arhitekturnih posegih v priobalju.

Ampak mi smo imeli oko (in nosove in jezike) samo za to, kar prihaja iz Ribičine kuhinje – tja pa, če gre verjeti na besedo, pretežno iz izolskih ribiških mrež. Da bi se vanje ujelo prav veliko hobotnic, sicer ni ravno verjetno, a kuhinjska komanda je glavonožca vendarle pripravila v več kot korektno, mehko in sočno solatno obliko, ki je ni po nepotrebnem kazila s kakšnimi agresivnimi posegi česnovskega tipa. Je pa hobotnica v solati kljub temu ostala v globoki senci izjemnih sardel na šavor, ki jih je v špico pognala absolutna frišnost, svoje pa je dodala še domišljena raba rezin korenja (za sladkost in hrustljavost) in limone (za citrusni twist). Tišina za sicer gobčnim omizjem je nastopila tudi, ko se je začel interni boj za največje in najslajše pedoče v beli, rahlo pregosti buzari, pri čisto materinskem, krasno začinjenem golažu iz mehko mehkih sip ter pri bolj pikantno zastavljenem, a enako dobrem pestrem ribjem brodetu pa jo je le tu in tam utegnil prekiniti kakšen zadovoljen vzdihljaj ter sreb ali dva lahkotne odprte malvazije. No-nonsense ribiški pristop na pontonu je kulminiral v ocvrtih sardelah, ki so bile – iz istega razloga kot njihove na šavor pripravljene kolegice – nekaj najboljšega, kar smo od plave ribe pokonzumirali v zadnjem letu in nekaj, pri čemer tudi na vroči plošči (malo preveč) pečen frišen ribon ni mogel parirati. Sladico – plastičnasto limonino tortico – bomo raje kar pozabili, isto svetujemo bralstvu, ki kani iti po naših stopinjah. Seveda pa se ne šparajte pri najpreprostejših rečeh: plavih ribah, golažih in brodetih.