Boštjan Napotnik

31. 5. 2013  |  Mladina 22  |  Konzum

Kletni šotor

Laziz, Ljubljana

  • ocena: 4 / 5

Kofte

Kofte

Tagen sobet

Tagen sobet

Egipčanska restavracija Laziz
Prvomajska 1, Ljubljana
Tel.: 051 615 540
www.laziz.si
V prijetnem self-made ambientu lahko med številnimi tepihi posedate in pojedate od ponedeljka do petka od 12. do 23. ure, ob sobotah zaprejo uro prej, ob nedeljah pa sploh ne odprejo.

Fino:
kofte
vse predjedi
ledena limeta

Ne tako fino:
brancin (samak singari)

Dodobra najedena razširjena ekspedicija je za celoten prehranski tretma odštela 24 evrov na osebo.

V Egipt je, še preden se je tam ljudstvo zgrnilo na ulice in odstavilo do takrat večnega Mubaraka, poletel marsikateri čarter in številna slovenska pljuča so podnevi vdihovala v jeklenke stisnjen zrak gledajoč koralni akvarij pod gladino Rdečega morja, ponoči pa hladila opekline v sobah all-inclusive kompleksov Hurgade in Šarm el Šejka. Ondan pa je do nas pricurljala informacija, da je storitveni promet stekel tudi v drugo smer, in tako nas je načelnik Konzumove akademije za spajanje začetka s koncem za zadnjo majsko številko poslal jest na Prvomajsko ulico. Poleg običajnih miz in stolov v pritličju imajo tam namreč v kleti sobico, tepiharsko porihtano v stilu puščavskega šotora, s čimer pride tudi pritlehno sedenje na slamnjačah ob nizkih mizicah. No, predvsem pa imajo v kuhinji Aleksandrijčana, ki ušpiči marsikakšno zanimivo dišavnično reč.

Za začetek smo koščke mehkega nizkega kruha pomočili v kremast humus in lepo začinjen namaz iz jajčevcev ter serijo treh všečnih dipov, ki so se podali tudi k sambosi, pocvrtim trikotnikom s sočnim mletim mesom polnjenega vlečenega testa, in k zavitkom iz trtnih listov, polnjenim z oreški in rižem. Nato smo posrebali po nageljnovih žbicah dišečo župco iz listov špinači podobne molokeje ter šofan, na prepraženem mletem ovsu in hrustljavi pocvrti čebuli utemeljeno prežgankino podobnico. Po zložnem začetku pa je sledil pravi ringlšpil začimbno intenzivnih (pa ne pekočih) glavnih jedi: v najboljšem spominu bodo (tudi zaradi več kot uspele ženitve s šest let staro barikirano modro frankinjo iz krške kleti) ostale zunaj dobro zapečene, znotraj pa dovolj sočne kofte iz govedine s priloženo v mlincasto testo zavito na hitro prepraženo čebulo in paradižnikom; nič kaj manj nismo navdušeni nad malokalibrskimi, rahlo pikantnimi in v zeliščih mariniranimi klobasicami, pa tudi v paradižnikovi omaki dušene kozice in lignji ter zelenjavni in morski kuskus so človeku v veselje. Malo smo sitni pravzaprav le zaradi pocastega pomfrija, ki je iz nam neznanih razlogov zamenjal riž ob koščic slabo očiščenem brancinu, ki ga, razprtega in z zelenjavo obloženega, spečejo v pečici. Da z oreškastimi, rozinastimi in sladkih sokov polnimi sladicami – om alijem, baklavo in konavo – ne bomo imeli težav, smo tako ali tako pričakovali, izjemen limetin šejk, v katerega se kani zaljubiti marsikatera obiskovalka, pa je celotno zanimivo in ponovitve vredno izkušnjo samo še osvežil.