Boštjan Napotnik

23. 8. 2013  |  Mladina 34  |  Konzum

Aromaterapija

Majerija, Slap pri Vipavi

  • ocena: 4 / 5

Telečji tatarski

Telečji tatarski

Njoki iz melancane

Njoki iz melancane

Majerija
Slap 18
Tel.: 05 368 50 10
www.majerija.si
Od začetka maja do konca septembra v Majeriji režejo zelišča od srede do sobote za kosilo (12.00–15.00) in večerjo (18.00–22.00), ob nedeljah pa od poldneva do 17.00. Pozimi so ure iste, le da se kuha samo od petka do nedelje.

Fino:
poletna jota
telečji kotleti
svobodna izbira scenosleda

Ne tako fino:
tu in tam kakšna malenkost

Ako si boste z zanimivosti polnega jedilnega lista po svoji izbiri dali prinesti osem krožnikov, boste za to odšteli 44 evrov.

Že res, da tudi tako zaposlen servis, kot je Konzumov inštitut za spremljanje in analizo medijskih nebuloz, ni imun proti poletnemu mrtvilu, a ko so njegovi sonarji v zenitu letošnjega katastrofičnega spremljanja meritev temperaturnih decimalk skorajda že pregoreli od paničnih popovk, je prvo resno ohladitev izkoristil za prevetritev v bukolični Majeriji, najbolj aromatični slovenski birtiji, postavljeni med vrtne nasade pehtrana, rožmarina, žajblja, raznih bazilik, timijanov in met, šetraja, sivke in vsega ostalega dišavja, ki si ga lahko (in ki si ga ne moreš) zamisliti.

In ni trajalo dolgo, ko smo se, srebajoč bezgov in pehtranov (vzemite ga za domov!) sirup, znašli v nekem specifičnem vipavskem zenu, ki nato ni jenjal vse do poslovilnega bočnega sunka burje na Rebrnicah. Do tja pa nas je vodilo potovanje po simpatično nadgrajenih vipavskih aromah, uvrščenih na dolg in zanimiv jedilni list, s katerega si lahko vsako omizje sestavi poljubno dolg scenosled, kar je praksa, ki jo na tem mestu legitimiramo s pohvalo in pozivom k posnemanju. Ker smo Konzumovi tako pri delu kot pri jelu (seveda, če je pa to pri nas isto) temeljiti, smo užgali po največji, osem špur dolgi progi. Odprli smo jo z nedolžnim telečjim tatarcem, ki ga je nežno ostrila krema iz rumene paprike, in s triom v rožico dizajniranih melancan s kremo iz rdeče paprike, z drobljenimi pistacijami in s tanko feto špeha obloženih paradižnikov ter z jajčno kremo in baziliko polnjenih bučk, ki bi jim zaploskal vsak resen promotor zdravega življenjskega sloga. Tem bi bili, tako kot so bili nam, všeč tudi mehki in aromatični njokci iz jajčevcev z na hitro sotiranimi koščki paradižnika, še bolj pa izjemna poletna edicija jote, v kateri mesto zelja prevzamejo naribane in okisane cukete.

Sredi teh lepo doteranih slanih krožnikov je zato marelični cmok s sivkinim maslom in makovimi semeni deloval kot nekakšen deseti brat in resno svetujemo njegovo prekvalifikacijo v sladiški becirk. Sicer pa – da ne bo kdo mislil, da se v Majeriji muli zgolj dišeče zelenje – pripenjamo zaslužen znak odličnosti tudi tankim, mehkim in sočnim telečjim kotletom ter robustni muflonovi taljati z vso pripadajočo menažerijo, predvsem hrustljavo krompirjevo slamo. Čeprav je nato bezgov sorbet – ki je kar nekako povozil nežno, spenjeno domačo skuto – čelniku odprave zavdal hud brainfreeze, je jasno da je arom polna jedilna terapija, ki se jo gredo v Majeriji, vredna rednih preverb. Diši, diši, diši, kako diši!