Boštjan Napotnik

13. 12. 2013  |  Mladina 50  |  Konzum

Službeno kosilo

Cubis, Šenčur

  • ocena: 3 / 5

Rostbif

Rostbif

Njoki

Njoki

Restavracija Cubis
Poslovna cona A 2, Šenčur
Tel.: 04 279 18 66
www.restavracija-cubis.si
V Cubisu se lahko je pred in med šihtom ter po njem od ponedeljka do petka od 7. do 22. ure, ob sobotah pa od 12. do 22. ure. Nedelja je namenjena počitku.

Fino:
žrebičkov karpačo
njoki z junetino in ovčjim sirom

Ne tako fino:
čilijeva rižota

Za podaljšano, z jedilnika napaberkovano medtedensko kosilo je treba v poslovni coni A2 odšteti nekaj več kot 25 evrov.

Da je topel obrok med šihtom pomembna točka narodove identitete, priča pregovor o praznem žaklju, ki ne stoji pokonci; da si je ta obrok treba prislužiti z delom, priča reklo, da kdor ne dela, naj ne je; da pa nič ni več tako, kot je bilo, pričajo pritiski delodajalskega lobija, ki ga tu in tam pograbi, da bi malicovalske pol ure kar izključil iz osemurnega delovnika. No, konzumovemu referatu za ohranjanje zdravih življenjskih navad je ljubo, da si tako rekoč vsaka s sodobnim pisarniškim delavstvom napolnjena poslovna cona omisli tudi kakšno menzico ali dve, čeprav je treba v isti sapi dodati, da večina teh obratov posluje po liniji najmanjšega odpora in da se ne uvrstijo niti v drugi krog predkvalifikacij za resno konzumsko preverko.

Zato smo toliko bolj zastrigli z ušesi, ko se je iz Gorenjske prebilo nekaj poročil o dobri košti v šenčurski coni A2, in ondan z avtoceste zavili ravno v času, ko se je v dotičnem Cubisu že končala opoldanska gneča. Ob mazanju ribjega namaza smo preštudirali ponudbo a la carte, zverziran natakarski profi (take modele s kilometrino pogrešamo!) pa nam je omenil še nekaj nenapisanih opcij in za vsaj eno med njimi, žrebičkov karpačo z nadrobljenim, ne preveč starim sirom, smo mu hvaležni. Drugi surovež, goveji z zbrincem, namreč ni bil tako prepričljiv, še manj pa niti ne do konca odmrznjen konfekcijski hobotnični karpačo, ki ga je reševala priložena limonino-bergamotkina zmrzlina.

V naslednji triadi smo – predvsem zaradi res lepo začinjenega in okusnega raguja iz grobo mlete junetine in mladega ovčjega sira – na piedestal postavili fletne njoke, dišeči bučni juhi z limonsko travo je manjkal kakšen konkreten grizljiv element, obilen krožnik peko-cvrtja (čebulni obročki, kvazi spomladanski zvitki, bučke, perutninski file, pečena govedina, pomfri) pa bi nasitil tudi fizikalca, kaj šele pisarničarja.

Najbolj smo se radovali glavnega dvojca, a nismo bili čisto kontent: čilijeva rižota pod oradinim filejem ni bila ne eno ne drugo: čilija v kupčku razkuhanega riža namreč nismo zasledili; od hrbta slovenske govedi odrezan stejk je bil lepo zorjen, a slabo spečen (polovica medium, polovica well done), priložena čebula pa je bila tudi bolj balzamizirana kot karamelizirana. Ampak čokoladni sufle je bil res vrhunski, karamelna rezina in modna presna tortica b. p., splošni vtis pa tudi. Če bi bile vse obedovalnice v poslovnih conah na Cubisovi ravni, bi se pisarničarjem bolje godilo.