Boštjan Napotnik

20. 12. 2013  |  Mladina 51  |  Konzum

Poskus amerikanizacije

Stari pisker, Celje

Porterhouse steak

Porterhouse steak

Holesterol burger

Holesterol burger

Gostilna in pivnica Stari pisker
Savinova 9, Celje
Tel.: 03 544 24 80
www.stari-pisker.com
Stari pisker kuha in peče od ponedeljka do četrtka od 9. ure zjutraj do 10. zvečer, ob petkih in sobotah potegne do polnoči, ob nedeljah pa počiva.

Fino:
porterhouse steak

Ne tako fino:
rebrca – spare ribs
razveseljiva solata
sladice

Trije dedci smo za opisano košto (in pripadajoče porcije pomfrija) odšteli nekaj več kot 25 evrov na grlo.

Konzumov think-tank za merjenje trendovskih vplivov je v svojem internem poročilu za minevajoče leto priobčil opazko o naraščanju prehranskih obratov, ki se s ponudbo naslanjajo na čezatlantsko kulinarično izročilo. Potem ko so kokice zasmradile praktično vse kinodvorane in ko so hamburgerji dosegli cenovni razpon od 1 (McDonald’s) do 12 (pop Bine) evrov, je zdaj več kot očitna invazija domnevnih BBQ-placov.

Da se razumemo: kadar se ameriški art počasnega pečenja na žaru prakticira, kot se šika, bi težko našli večje BBQ-fene, kakor so konzumovi terenski agentje. A ko ta art nekje – recimo v celjskem Starem piskru – razumejo le kot prilaganje sladko-kislega fabriškega zosa k presušenim kosom pečenega mesa, je to zelo, zelo narobe. Tista rebrca, ki so bila postrežena našemu triu, so bila brez konkurence najbolj zategla, žagasta in presušena rebrca našega štetja. In sicer sočne, nepanirane ocvrte perutničke, ki smo si jih – ob skledici sladkastih, le malenkost preveč termično obdelanih kozic s česnovim kruhom – naročili za tešitev prve lakote, so bile brez konkurence najbolj slana reč v istem obdobju. Pa recimo, da je šlo za tresočo se kuharjevo roko in ne za načrtno spodbujanje naročanja večjih količin napitkov z za te kraje pohvalno obsežnega pivskega lista, ki ga v enakomerno razdeljenih deležih okupira belgijsko-angleška selekcija.

Nadaljevanje je namreč pokazalo, da se – za primeren denar, seveda – da tudi v Starem piskru najti kakšna nadstandardno dobra reč. Porterhouse steak je bil nesporni kralj večera: lepo odrezan, pravilno spečen, mehak in dovolj okusen, da se je čezenj polito zeliščno maslo zdelo čisto odveč. Tudi junečji polpet, ki je rabil kot osnova burgerja, povedno poimenovanega holesterol, je bil več kot okej, a je bil spodnji del bombete že razčofotan, obljubljena hrenova majoneza pa ni imela okusa po hrenu. Zmrdo smo zavihali tudi pri t. i. razveseljivi solati, pri kateri so hruške in solata klecale pod cukrasto invazijo brusnične marmelade in trdimi, na debelo karameliziranimi orehi in ki bi na listi sladic zlahka zamenjala pečene štruklje – ti so bili namreč slani. Crème brûlée je bil skoaguliran. Čokoladni sufle pa je bil okusen, a na pogled taka podrtija, da ga še ljubiteljski kuhar ne bi dal iz rok. V Starem piskru se sicer trudijo z izbiro piva, obetavnim konceptom, lepimi servirnimi deskami in košarami ter starim rockom v zvočnikih. Zdaj naj se pa posvetijo še hrani.