Boštjan Napotnik

14. 3. 2014  |  Mladina 11  |  Konzum

Minimalne intervencije

Gostilna Trost, Rodik

  • ocena: 4 / 5

marinirani

marinirani

ocvrti

ocvrti

Gostilna Trost
Rodik 97
Tel.: 05 680 12 00
Trostova dva se med mizami urno, sproščeno in pozorno sučeta od srede do nedelje od poldneva do 23. ure.

Fino:
solata iz sip in češnjevcev z baziliko
karkoli iz morskega pajka
fuži s kozicami na rdeče

Ne tako fino:
kakšne izboljšave bi lahko bila deležna rižota s kozicami in šparglji

Za obsežen vpogled v minimalne (a popolnoma upravičene) intervencije v prvovrstno morsko košto imejte pripravljenih kakšnih 35 evrov.

Da je Rodik ena fletna pravljična vas, ve vsak, ki je kdaj poslušal RŠ-evsko serialko Za dva groša fantazije, preletel kakšno kolekcijo ljudskih pravljic ali se v CD-ju udeležil pripovedovalskega festivala (prihodnji teden bo spet, priporočamo!). Da pa pravljičnost še posebej velja za dobro košto iščoče jezike, ve vsak, ki je kdaj pokukal v katero od štirih v Rodiku delujočih oštarij. Konzumova ekspertna komisija za rodikoslovje je tokrat pod drobnojed vzela za morski živelj specializirano postojanko pri Trostovih in že pri prvi izmenjavi replik z gospodarico zaslutila, da utegne biti to eden od onih prijetnih placov, ki jih še ni načel zob nepotrebnega kompliciranja in spakovanja.

Tako je sicer – drugače kot velja za unikatni, s sipino tinto očrnjeni kruh – zavoljo kremnosti in mazavosti bolj ali manj jasno, da bakalarja ne tolčejo sami, a se potrudijo in najdejo zanesljivega dobavitelja, isto velja tudi za narebrene fuže, ki so jih na željo prisotnega podmladka pripravili z dvema variacijama na temo repkov kozic: na belo, le z dobrim olivnim oljem zabeljeno, in na rdeče, kjer smo imeli čast s kruhom pomazati eno najboljših ozimničnih paradižnikovih sals vseh časov. Bravo!

Sicer pa si pri Trostovih človek ne more kaj, da ne bi kar videl kuhinjskega osebja nagovarjati prvovrstne morske surovine: »Kar brez skrbi, saj ti ne bom nič hudega naredil!« In dejansko jim ne: kuhane sipe ohladijo, na tanko narežejo in z nekaj razpolovljenimi češnjevci in baziliko zamešajo v krasno solato; ultra frišne sardone bodisi razprejo, jim odstranijo koščice in jih nežno in na hitro marinirajo v limoninem soku ter položijo na z olivcem pokapljano rukolo bodisi jih obglavijo, povaljajo v moki in hrustljavo ocvrejo v svežem olju – oboje je čista poetična vaja v minimalizmu. To velja tudi za kot hladno predjed postreženo, le z malo olivnega olja ozaljšano meso morskega pajka in za sladkasto meso istega členonožca, vmešano v rustikalno kompaktne široke rezance – jed, ki sicer ni videti lepo, je pa zato res, ampak res dobra. Čez kakšen teden ali dva bo verjetno boljša tudi rižota z divjimi šparglji in kozicami, tokrat je bila – zgodnji poganjki asparagusa pač še niso v polni formi – prenedolžnega okusa. Smo pa zato z užitkom do čistega obrali na žaru pečene ovčice in celo ocvrti jadranski lignji si zaslužijo posebno omembo. Kolekcija sladic je bila nepretresljiva, a je popolnoma zadostovala, da lahko bralstvu obisk Trostovih priporočimo brez slehernega pridržka.