Boštjan Napotnik

13. 6. 2014  |  Mladina 24  |  Konzum

Obmejni zicer

Baladur, Šmarje

  • ocena: 3 / 5

Sirovi ravioli s tartufi

Sirovi ravioli s tartufi

Govedo na vročem kamnu

Govedo na vročem kamnu

Gostilna Baladur
Grintovec 39, Šmarje pri Kopru
Tel.: 05 656 95 80
www.gostilna-baladur.si
Baladurjev gazda izpolnjuje gostinske želje vsak dan med 10. in 22. uro, od 1. septembra do 1. junija pa ob sredah počiva.

Fino:
pršut in ombolo
ravioli in valjanci
gospodarjev modus operandi

Ne tako fino:
prikuhe & priloge

Za Baladurjev hladni, paštasti, glavni in sladki tretman boste odpeli pas in izza njega potegnili kakšnih 40 evrov.

Konzumov sindikat džuboksarjev je po nizu objav o duha delečih gostinskih obratih (gl. Mladina št. 20 (vegani), št. 21 (krušnopeki), št. 22 (Romi) in št. 23 (brazilski karnivori)) zagrozil s povračilnimi ukrepi v nedogled repetitiranega predvajanja skladb letošnjega dobitnika viktorja za življenjsko delo, ako po hitrem postopku na degustacijski repertoar ne uvrstimo kakšne baladniško umirjene, dobro uležane in preverjeno brezprizivno klene obcestne slovenske krčme.

»Hja, potem se morate pa odpraviti tja proti Jorasevini,« je bil suveren izdajatelj potnega naloga, ko je nanj zapisoval naslov priljubljene postojanke ob cesti Koper–Dragonja, kjer gospodar Ivan že dobro desetletje in pol z razorožujočimi prijavami ponuja vzorčni model suverenega, a ustrežljivega birta stare šole. To pomeni, da ne le da stresa simpatične klepetave dovtipe, da zna v vročini odsvetovati konzumacijo žup in minešter ter da zna na izust našteti vseh šest (štiri domače in dve kupljeni) sort pašte in pripadajočo desetnijo omak, ampak da tudi ve, od kod so v bajto ob mehak domač kruh prišli aromatičen, ravno prav star sir, dišeč in mehak pršut, lepo opopran in sočen sušen ombolo ter klasičnega primorskega štiha polna suha klobasa.

Bi nam pa ob napadanju ročno narolanih valjancev, prelitih z brezprizivno najboljšim divjačinskim golažem sezone (minimalistična šola: brez paradajza in paprike, le s čebulo, korenjem in dišavnicami počasi dušeni koščki mesa), in razkosavanju rustikalno kompaktnih sirovih raviolov, opremljenih z daleč naokrog vonjajočimi tartufi, bilo ljubše, ako bi bila postrežena nam Pucerjeva malvazija 2010 vsaj leto, če ne dve mlajša. Prav tako bi se na žaru na hitro opečen morski list ter po speci-si-sam principu na vročem vulkanskem kamnu postrežen lepo zorjen goveji file na poslednjo pot z največjo lahkoto podala le z opečenimi jajčevci in bučkami, brez brezvezne zalege odmrznjenega mini korenja in graha. No, ampak saj razumemo, da v tovrstnih lokalih pravilo »manj je več« pač nima domovinske pravice, zatorej raje pohvalimo s konkretno dozo kave okarakteriziran tiramisu, kepico nenavadnega, a osvežilnega limonovega moussa ter fletno, na račun hiše postreženo digestivno šnopcovje in ob zaključku posedanja na južni meji stisnimo pesti, da bi tovrstnega nevsiljivo dobrovoljnega prvoosebno angažiranega personala v naših gostilnah bilo še več.