Boštjan Napotnik

10. 10. 2014  |  Mladina 41  |  Konzum

Zgledna postojanka

Pri šoferski mamici, Ločica pri Vranskem

  • ocena: 4 / 5

Ravioli

Ravioli

Vampi

Vampi

Gostilna Pri šoferski mamici
Ločica pri Vranskem 42
Tel.: 08 330 19 00
www.soferskamamica.si
Vsak dan razen ponedeljka se vam med 9. in 22. uro na poti proti Ljubljani splača zapeljati na izvoz Vransko, na poti proti Mariboru pa na izvoz Trojane.

Fino:
vampi s Sešlarjevim sirom in z ocvrto polento
narezek in savinjski humus
splošni vtis

Ne tako fino:
jelenov hrbet in še kakšna malenkost

Pri mamici se lahko čez in čez nabašete za 30 evrov, lahko pa tudi samo pomalicate kastrolo vampov za šest evrov.

Ker Konzumov referat za mobilnost jugozahodnemu kraku našega avtocestnega križa (in težav) kljub koncu sezonske selitve narodov še vedno ni mogel odobriti statusa popolne pretočnosti, so komandanti tokratno izvidniško trojko pognali v drugo smer, na štajersko vznožje Trojanskega klanca. Tam stoječa stoletna birtija Pri šoferski mamici je po razkosu Štormanovega imperija dobila novo upraviteljstvo, ki se je po eni strani močno naslonilo na zdaj že pokojno gospo Ivanko, originalno in menda legendarno furmansko mamico; po drugi pa je pogledalo na koledar in ugotovilo, da se leta 2014 vendarle je in kuha drugače kot leta 1914.

Vgrajeno skepso do slovenskih obcestnih oštarij, s katero je Konzumova izvidnica prestopila mamičin prag, je urno načel natakar, kakršnega bi si želeli srečati v vsakem obratu: jezičen in duhovit, predvsem pa z dobrim občutkom, kakšen tip gostov ima pred sabo – fotroma, ki sta prišla na hitro malico, je urno postregel, z gospema, ki sta prišli le na sladke štruklje, se je malo pohecal, pri naši dolgoprogaški ekipi pa si je vzel več časa za razlago jedi, predstavitev dobaviteljev, zgodbe o zgodovini oštarije ... In ob tem, kar je nosil na mizo, je bilo vedno bolj jasno, da pri Vranskem šofirajo eno najboljših obcestnih postojank: na narezku je med mesninami z lokalne kmetije kraljevala špehovka, med siri pa Sešlarjev močni staranec (ta je prekrival tudi v črni kastroli postrežene žmohtne vampe, ki jih je dodatno všečila hrustljavo ocvrta polenta), sladkast postrvji tatar (rečejo mu sekanica) je sekala nabrita hrenova omaka, savinjski humus (predvsem različica z bučnim oljem) pa je pravo presenečenje za veganske voznike. Ti se kanijo ob koncu pocrkljati še z malo presuho presno borovničevo pito, če se ne bodo spreobrnili pri vmesnih postojankah – skutnih bolj-žlikrofih-kot-raviolih s kremastim pirejem iz zelene (+ krasnimi rezinami prekajenega jezika); starošolsko frigani, hrustljavi in sočni postrvi, dimljeni domači klobasi, ravno prav pečeni ogorčičeni sv. ribici na knapovski porciji grenadirmarša ali pač malo manj natančno pečenem, a še vedno okusnem jelenovem hrbtu z rdečo marmelado z brinjem.

Če k vsemu skupaj prištejemo še fino čokoladno torto, pametno sestavljeno vinsko karto (Kunejevo čokoladno vino je cel hec!) in odštejemo najedajoče humpendrajsanje veseljaškega radia, si lahko le želimo, da bi bile take oštarije osnova slovenske gostinske ponudbe.