Igor Mekina

 |  Ekonomija

Nemški motor se ustavlja

Ustavljanje nemške gospodarske rasti bi lahko vplivalo na ponoven rast moči podpornikov Alternative za Nemčijo

Gospodarska rast v državah EU in predvsem v Nemčiji je manjša od pričakovane, k temu pa so svoj delež prispevale tudi medsebojne sankcije EU, ZDA in Rusije zaradi ukrajinske krize. Takšen je sklep večine analitikov, ki so spremljali zadnje napovedi IMF o gospodarski rasti. IMF je v svoji zadnji napovedi namreč zmanjšal rast globalnega BDP-ja z 3,4 na 3,3 odstotka BDP-ja za letos in to predvsem zaradi manjše rasti v Evropi, Latinski Ameriki in Japonski. IMF j sicer nekoliko višjo rast predvidel za ZDA (letos z 1,7 na 2,2 BDP), vendar z opozorilom, da bi se tudi ZDA tako kot evropske države lahko soočile z dolgoletno slabo rastjo. VEČ>>

Najslabša je prognoza za Japonsko, namesto 1,6 odstotka samo 0,9 odstotka, predvsem zaradi povečanja davkov. Območje evra z 18 članicami lahko pričakuje le rast 0,8 odstotka namesto 1,1 odstotek, kot so v IMF-u pričakovali še na začetku leta, nemška rast gospodarstva letos pa naj bi bila samo 1,5 odstotna in ne 1,9 odstotna. K tem pretežno črnogledim napovedim je potrebno dodati še podatke o padcu industrijske proizvodnje v Nemčiji, kar bi glede na veliko vlogo nemškega trga za Slovenijo lahko zaskrbelo tudi novo slovensko vlado.

Industrijska proizvodnja je v Nemčiji avgusta letos padla za 5,7 odstotka, kar je največji padec od januarja leta 2009, ko je padla za 7,7 odstotka. Ta padec je veliko večji od tistega, ki so ga predvidevali analitiki. V Bloombergu so Nemčiji napovedovali 1,5, pri Reutersu pa 2,5 odstotni padec. Tudi naročila so se zmanjšala za 4,4 odstotke, poraba domačega blaga je upadla za 3 odstotke, prodaja avtomobilov za 25 odstotkov, domača naročila pa 2 odstotka. Vse to so slabe novice tudi za celotno EU, saj Nemčija v evropsko blagajno prispeva kar 48 odstotkov sredstev od 210 milijard evrov visokega proračuna. Ob tem še vedno ni razrešen spor med nemškimi oblastmi in Evropsko centralno banko o tem, kako vzpodbuditi evropsko gospodarstvo.

ECB, ki jo vodi Mario Draghi, se zavzema za povečane nakupe državnih obveznic držav članic EU, vendar v Nemčiji vse bolj narašča odpor zoper takšno politiko. Pa tudi Mario Draghi je bil po zadnjih slabih podatkih prisiljen priznati, da območje evra “izgublja trenutek”, kar je precej drugačna izjava od tiste iz marca letos, ko je še trdil, da je območje evra "otok stabilnosti." Analitiki v tako slabih podatkih vidijo predvsem odmev sankcij zoper Rusijo zaradi krize v Ukrajini.

Takšni podatki bodo, skupaj z dejstvom, da številne stare članice EU, ki so podpisale pakt o stabilnosti, ignorirajo izpolnjevanje tega dokumenta, znova odprli razprave o smiselnosti sedanje gospodarske politike EU. Že sedaj je jasno, da je uvedba evra in njegovo prehitro prevzemanje s strani številnih držav privedla do visoke brezposelnosti. Nevarna je predvsem več kot 50-odstotna brezposelnost številnih mladih, predvsem v jugovzhodni Evropi.

Posledice novega gospodarskega upada v Evropi pa bi se tokrat lahko prvič bolj resno začutile prav v Nemčiji. Podporniki Alternative za Nemčijo (AfD) bi se lahko še okrepili, njihov pritisk pa bi lahko vplival na še večji odpor Nemčije pri nakupu "ničvrednih" državnih obveznic držav iz periferije EU s strani ECB. S tem bi Nemčija lahko počasi obrnila hrbet Evropi, vsekakor pa bi bilo s tem konec državnega zadolževanja, kot ga poznamo danes. Lahko bi celo rekli, da se je nemški gospodarski motor pričel ustavljati v zelo neprimernem času, prav v trenutku, ko se večina evropskih držav utaplja v varčevalnih shemah in bori z visoko nezaposlenostjo. Po drugi strani pa bi tudi to lahko privedlo do drugačnega ekonomskega modela, saj je sedanji očitno nevzdržen.

Eno od prvih opozoril v tej smeri je že pred nekaj dnevi podala tudi agencija Standard & Poor, ki je ocenila, da vzpon nemške protievropske stranke AfD postavlja pod vprašaj prihodnje nakupe evropskih obveznic ter druge finančne vzpodbude s strani ECB. Po oceni agencije naj bi to vplivalo na bolj "ostro stališče Angele Merkel do Evrope" in še dodatno zapletlo upravljanje že tako težko upravljive EU. Poročilo, ki ga je napisal Moritz Kraemer, opozarja, da bo agencija še naprej zelo skrbno ocenjevala nemško politiko do nakupa državnih obveznic članic EU. Afd se je namreč z 10 - 12 odstotno podporo prebila v tri regionalne parlamente in s tem v pomembni meri izrinila levo stranko Die Linke ter liberalno FDP. V Evropskem parlamentu ima sedem sedežev, njen vodja Berd Lucke pa je imel na zasedanju zasedanju evropskega odbora za finance in gospodarstvo nedavno lepo priložnost, da osebno postavlja zelo neprijetna vprašanja šefu ECB Mariu Draghiju.

Še posebej je napadal načrte ECB glede nakupa državnih obveznic in opozarjal, da je evropski gospodarski sistem, ki se nagiba k deflaciji, že več kot dovolj likviden, ter da za takšno politiko ni nobene podlage. Po njegovem mnenju gre pri tej politiki za prenos kreditnega tveganja iz držav periferije EU na osrednje države EU, ECB pa s tem po njegovem mnenju zlorablja tudi pooblastila, ki jih ima samo nemški parlament. Berd Lucke je namreč profesor ekonomije na Univerzi v Hamburgu in specialist za gospodarske cikle, njegova desna roka pa je Hans-Olaf Henkel, nekdanji predsednik Zveze nemških industrijalcev ter finančni kolumnist Handelsblatta.

Stranka doživlja vztrajno rast in ima dobre temelje. Po drugi strani si nemško Ustavno sodišče pridržuje pravico, da ponovno pretrese vsak postopek ECB. Dosedanja politika ECB je bila s strani Evropskega sodišča sicer označena kot skladna s pogodbami, toda nemško Ustavno sodišče si prav tako pridržuje pravico do samostojne ocene, v kolikor bo to potrebno. Zato ECB v EU nima enake vloge, kot jo imajo v ZDA Zvezne rezerve in ne more neomejeno kupovati državnih obveznic. "To vprašanje ni bilo nikoli razrešeno. Na vsaki stopnji je Nemčija pristala, da naredi točno toliko, da bi EMU obstala, vedno v zadnjem trenutku, ne da bi monetarno unijo postavila na zdrave temelje," piše v poročilu S&P

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.