Borut Mekina

13. 2. 2015  |  Mladina 7  |  Politika

Borut Pahor nas bo branil

Če je treba, tudi pred Rusi

Borut Pahor med intervjujem za rusko televizijo

Borut Pahor med intervjujem za rusko televizijo
© RT

Borut Pahor je čistil smeti. Sekal je drva. Izdeloval klobase. Oskrboval konje. Polagal asfalt. Vezel je čipke. Če bo treba, pa bo tudi branil svojo domovino, državo Slovenijo, pred rusko okupacijo.

»Na to lahko računate, brez dvoma,« je zagotovil minuli teden v intervjuju za rusko televizijo RT, katere program je namenjen Rusom, ki živijo zunaj matične države. »Naredil bom vse, da bom branil svojo državo. Brez dvoma. Brez dvoma. Zato raje iščimo miroljubno rešitev,« je diplomatsko namignil novinarki. »Sicer jo bom moral braniti. To je naloga številka ena zame in za moj urad – da varujem svoje ljudi,« je zagotovil Pahor.

Ruska novinarka Oksana Bojoko je po tem še enkrat preverila, ali ima naš predsednik za to vse zmogljivosti. »In vi ste vrhovni poveljnik v državi?« ga je vprašala. Odgovor je bil spet odločen. Res, da je Pahor posvetil vso svojo kariero miroljubnemu reševanju sporov, da je človek kompromisa, toda »jaz bom to (branil Slovenijo pred napadom Rusije – op. a.) naredil s partnerji znotraj Nata,« je zagotovil. Rusija ima poleg sedmih enot vesoljskih vojaških sil skupaj tudi 15 tisoč tankov – Slovenija nima nobenega v operativni uporabi, a ima zato Slovenija k sreči predsednika.

Povod za intervju, ki je potekal ob robu Münchenske varnostne konference, kjer je okrog 400 visokih gostov med drugim razpravljalo predvsem o odnosu med Natom in Rusijo, je bila sicer primerjava med osamosvojitvijo Slovenije leta 1991, našim plebiscitom in lanskim referendumom na Krimu ter odcepitvijo Krima od Ukrajine. Novinarko ruske televizije je zanimalo, kakšno je slovensko stališče do krize v Ukrajini in ali Slovenija razume, zakaj so prebivalci Krima kljub tveganju vojne na referendumu glasovali za neodvisnost.

Leta 1991, v času vojne na Hrvaškem in v Bosni, je bilo sicer uradno stališče Slovenije vsakomur jasno. Pravico do samoodločbe in do svoje države imajo zgolj narodi in ne nacionalne manjšine, kot recimo Srbi ali Hrvati v Bosni. Borut Pahor pa je ruskemu občinstvu minuli teden razlagal nekaj drugega. Dejal je, da primerjava med Krimom, kjer živi ruska manjšina, in Slovenijo ni mogoča, saj je Jugoslovanska armada okupirala Slovenijo, nato pa so prebivalci »branili svojo svobodo in zmagali«. A hkrati prebivalci Slovenije niso uporabili sile, »da smo si priborili svobodo. Bili smo napadeni od Jugoslovanske armade in smo se samo branili«.

Drugače naj bi bilo na Krimu, tam je Rusija okupirala Krim. »Ali v resnici mislite, da je ruska vojska prisilila ljudi, da so šli na referendum?« je vprašala presenečena novinarka.

Čeprav naš predsednik ni dobro razumel vprašanj in čeprav tudi odgovori niso bili kaj prida razumljivi, pa se Borut Pahor še naprej zavzema za nadaljevanje dialoga. Natančni bralci so prešteli, da se je v intervjuju trinajstkrat zavzel za »miroljubno rešitev« spora v Ukrajini in desetkrat za »politični dialog«. Upa, da bo takšen dialog prinesel rešitev, predlaga, da se »fokusiramo na dialog«, ker moramo »biti vztrajni v političnem dialogu«, ker on podpira politični dialog (med EU in Rusijo), ki mora biti »odkrit dialog«, ker kot se je naučil že pri sporu s Hrvaško, pomaga zgolj »dialog, dialog, dialog«.

Na koncu se je novinarka Pahorju zahvalila za pogovor in mu polaskala, da upa, da bo njegovo znanje pripomoglo k iskanju politične rešitve v sporu v Ukrajini. Pahor ji je odgovoril s prešernim nasmehom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.