Denis Vičič

21. 4. 2015  |  Politika

Konoplja je priložnost

© Arhiv Mladine

Združena levica zahteva spremembo pravilnika, ki zdaj prepoveduje gojenje konoplje za namen prehrane. »Zaradi tega se v Sloveniji pri industrijski konoplji pojavlja enak problem kot v lesni industriji: izvažamo surovino, uvažamo pa izdelke. S tem izgubljamo delovna mesta in dobičke,« pravijo. Težava je tudi direktiva EU, ki določa, da je največja stopnja THC-ja, psihoaktivne snovi konoplje, največ 0,2 odstotka. Vlado so zato pozvali, naj sproži ustrezne postopke, da se bo dovoljena vsebnost THC-ja v industrijski konoplji povečala na 0,9 odstotka. »Učinkov kajenja take konoplje ni, vlakna rastlin z višjo vsebnostjo THC-ja pa so bolj kakovostna in trpežna, rastline so bolj odporne na sušo,« še dodajajo v ZL. Opozarjajo, da je čas tudi, da se industrijska konoplja umakne s seznama prepovedanih drog. V prizadevanjih za spremembe lahko opozicijska stranka računa tudi na pomoč koalicijske SD.

Konoplja je za Združeno levico »rastlina prihodnosti«. »Industrijska konoplja je naraven, ekološki in popolnoma razgradljiv material, katere vlakna so med najmočnejšimi in najtrpežnejšimi med vsemi rastlinami. Iz konoplje lahko naredimo več kot 50.000 izdelkov. Uporabimo jo lahko tako v gradbeništvu, prehrani, medicini, kot v tekstilni, kozmetični, papirni in avtomobilski industriji, ob tem pa je lahko industrijska konoplja tudi surovina za pogonsko gorivo. Glede na to, da je bila Jugoslavija ena izmed vodilnih v pridelavi in predelavi industrijske konoplje, menimo, da lahko tudi v Sloveniji postane rastlina prihodnosti,« so zapisali na spletni strani stranke.

Ureditev področja industrijske konoplje bo po njihovem mnenju prinesla dodatne zaposlitve, večjo konkurenčnost slovenskega kmeta in posledično gospodarstva: »Sedaj veljavni pravilnik ne dovoljuje, da bi v Sloveniji industrijsko konopljo pridelovali in predelovanja v prehrambene namene, kot je to mogoče v večini evropskih držav (Avstrija, Nemčija, Hrvaška…). Pri nas tako ni možno proizvajati in prodajati pijač iz industrijske konoplje, čajev, pekovskih izdelkov in podobno. Zaradi teh omejitev npr. Pivovarna Laško konopljinega piva ni mogla prodajati v Sloveniji, lahko pa ga je v Avstriji. Tudi Žito je želelo pričeti s prodajo konopljinega kruha, pa je s strani ministrstva za zdravje prejelo negativno mnenje.«

V parlamentarno proceduro bodo poslanci Združene levice še pred poletjem vložili tudi predloge, povezane z »navadno« konopljo – ta bi se po njihovem mnenju morala začeti uporabljati tudi v medicini, njeno uživanje »kar tako« pa bi ne smelo več biti kaznivo. »Predlagali bomo, naj Slovenija prevzame ureditev nekaterih drugih Evropskih držav, v katerih he zdravljenje z medicinsko konopljo že ustrezno urejeno in dovoljeno,« piše na spletni strani stranke. »S sprejetjem ukrepov se bolniki ne bodo več prisiljeni zatekati na črni trg,« menijo. Ureditev rekreativne uporabe konoplje bi spremenili, ker da se »uporabnike konoplje zdaj neupravičeno kriminalizira«.

»Na stran konoplje« so se istočasno z Združeno levico postavili tudi Socialni demokrati. Želijo si »nadzorovane rabe na način, da bodo od tega ekonomske koristi in koristi v zdravstvu,« je STA povzela Dejana Levaniča iz SD.

V SD sicer odmeva še en predlog Združene levice, in sicer odpis dolgov najrevnejšim, kar bodo predlagali tudi sami. Predsednik SD Dejan Židan je dejal, da v drugih strankah ne vidijo nasprotnikov, pač pa partnerje, s katerimi lahko nekatere projekte izpeljejo skupaj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.